Krompir?! In tako spoznam Marijo, ki razkrije, da je njeno življenje dobesedno boj za preživetje. Pa še zdaleč ni edina. “Jaz živim sama, imam pa znance, ki imajo otroke, pa prav tako včasih nimajo denarja niti za hrano, kaj šele za položnice. Otroci živijo svoje življenje, stari se moramo pa znajti po svoje.”

Marijin mesečni proračun znaša 150 evrov. Ko odšteje najemnino za miniaturno sobico in peščico položnic, ostane pet evrov, kaj bo storila zdaj, ko bo morala mesečnim stroškom prišteti še ogrevanje, ne ve. Najbrž se bo spet odpovedala hrani.  “Ponavadi kupim krompir in vsak dan kakšnega kuham.” Čeprav bi morala zaradi zdravja jesti še kaj drugega, saj ima rano na želodcu. Upravičena je še tudi do prehranskega paketa in do socialne pomoči za ozimnico. “Letos je še nisem dobila, ampak upam, da bo.”

Kljub ostalim drobtinicam države, pa je 150 evrov neverjetno nizka številka. Zanimivo bi bilo vprašati avtorja zakona, ali je svoj predpis preizkusil tudi v praksi ... “To mi da država. Rekli so, da več ni. Da do varstvenega dodatka pa nisem upravičena. Pa tudi, če je še kaj, se jaz na te stvari ne spoznam. Veste, pri mojih letih … samo še čakaš, da bo konec. Pa nisem lenarila v življenju, da slučajno ne boste mislili … Trdo sem delala,” še doda.

Plačilo za 'trdo delo' pa na stara leta v Sloveniji ni znesek, s katerim bi se človek ravno pohvalil.
Čeprav je bila najvišja izplačana pokojnina letošnjega septembra kar 2217,11 evra, povprečna neto pokojnina z varstvenim dodatkom pa 575,97 evra, je v Sloveniji skoraj 32.000 upokojencev, ki na mesec dobijo manj kot 100 evrov pokojnine.

Izračun, po katerem se da mesec preživeti s takšnim zneskom, bi bil uganka najbrž celo za samega Einsteina. Čeprav država tudi ta znesek lahko še nekoliko 'oplemeniti'. “Če gospa Marija ni upravičena do varstvenega dodatka, potem namesto pokojnine najbrž prejema nadomestilo iz naslova invalidskega zavarovanja,” so nam pojasnili na centru za socialno delo. “V tem primeru lahko zaprosi za denarno pomoč.” Ta bo znašala razliko med tistim, kar ima zdaj, in med zneskom, za katerega država trdi, da je z njim mogoče preživeti – 229,57 evra!”

Mogoče je dvakrat na leto zaprositi tudi za izredno denarno pomoč, ki je lahko izplačana v celotnem znesku (2 x 229,57 evra) ali pa v več delih. Seveda po boste morali centru za socialno delo dokazati, da ste sredstva res porabili za namene, ki ste jih navedli v prošnji. Center za socialno delo vam lahko plačuje tudi položnice …

Možnosti torej obstajajo, le da jih pogosto poznajo predvsem tisti, ki jih bolj kot nujno potrebujejo, izkoriščajo, pravi upokojenec Stane, ki pravi, da se med obrazci in papirji znajde čedalje slabše. “Vsepovsod ti pod nos pomolijo obrazec in hočejo še to in ono … Včasih še naletiš na kakšnega prijaznega uslužbenca, ki ti pomaga, ampak jaz, ki se na vse državne predpise ne spoznam najbolje, pa vem, da če bi mi nekdo rekel, da nekaj ni mogoče, bi to najbrž sprejel brez boja.”

Je pa država ugotovila, kako se rešiti križev in težav upokojencev, ki jih tarejo nizke pokojnine, visoki stroški preživljanja in tudi visoki stroški bivanja v domovih za starejše. Otroke! Če se marsikomu zdi zakon narave, da najprej starši skrbijo za otroke, pozneje pa obratno, smo bili v zadnjih nekaj letih priča trendu, da so otroci, če je le šlo, skrb za starše prepustili občinam in centrom za socialno delo, še posebej, ko je šlo za doplačila bivanja v domovih za starejše.

Zdaj pa se bodo centri za socialno delo pred dodelitvijo takšnega denarja temeljito posvetili finančnemu stanju otrok, ki bodo dolžni skrbeti za starše, ko so ti dopolnili 63 (ženske) in 65 let (moški). Preživninske pogodbe z vsemi predpisanimi določili se tako ne bodo sklepale več le za mladoletne otroke, ampak tudi za starejše!