Slovenija je dežela dobrega vina. Razdeljena je na tri vinorodne dežele - Podravje, Primorje in Posavje. Te dežela pa so nato razdeljene na devet vinorodnih okolišev, poroča Statistični urad. 

V Sloveniji je največji del celotne površine vinogradov v vinorodni deželi Podravje, kjer je tudi največji vinorodni okoliš, Štajerska Slovenija. Druga po velikosti je vinorodna dežela Primorje (vinorodni okoliši Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra), tretja pa Posavje (Bizeljsko – Sremič, Bela krajina in Dolenjska). 

Lani je na 15.549 hektarjih vinogradov raslo skoraj 61 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja. Teh je bilo skoraj 70 odstotkov. Slovenski vinogradniki so v letu 2019 nabrali 105.035 ton grozdja.

Da je slovensko vino nekaj posebnega, vedo tudi v tujini

Izvoz vina se je v zadnjih 10 letih povečeval, ugotavlja Statistični urad. 

"V 2010 je Slovenija izvozila za 8,9 milijona evrov vina, v 2019 pa za 16,1 milijona evrov. V 2019 ga je izvozila največ v Italijo (14,4 odstotka), Združene države (14 odstotkov), v Hrvaško (13,5 odstotka). Znaten je bil tudi izvoz v Kitajsko (8,5 odstotka). Prav izvoz v Kitajsko se je v zadnjih letih zelo povečal: v 2007 smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, v 2019 pa vrednostno kar petnajstkrat več," pravijo. 

Slovenci uživamo tudi v vinu iz tujine

Lani je Slovenija uvozila za 12,6 milijona evrov vina iz svežega grozdja, največ iz Italije (26 odstotkov), Severne Makedonije (20,4 odstotka) in Francije (18,4 odstotka).