Septembra bo v veljavo stopila evropska direktiva PSD2. Kaj to pomeni za potrošnike? Močna avtentikacija imetnikov kartic (SCA), ki jo to jesen uvaja direktiva PSD2, od ponudnikov finančnih storitev zahteva, da pri izvedbi plačila obvezno uporabijo vsaj dva od treh obstoječih tipov za overjanje identitete.

Družba Mastercard je predstavila raziskavo, s katero je preverjala stopnjo zaupanja v digitalizacijo plačevanja in prihodnje trende na področju overjanja identitete plačnika, med katere sodi tudi biometrija.

Močna avtentikacija imetnikov kartic od ponudnikov finančnih storitev zahteva, da pri izvedbi plačila obvezno uporabijo vsaj dva od treh obstoječih tipov za overjanje identitete. Raziskava je tako razkrila, katere so trenutno najbolj priljubljene metode avtentikacije in do kakšne mere jim potrošniki zaupajo, je povedal poslovni direktor Mastercard Slovenija Luka Gabrovšek.

Rezultati kažejo, da so pametni mobilni telefoni vse pogosteje uporabljeni za upravljanje osebnih financ, saj predstavljajo najbolj popularno alternativo bančnim karticam v vseh 13 v raziskavo vključenih državah srednje in vzhodne Evrope. Poleg Slovenije so to še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška ter Ukrajina.

V Sloveniji s pametnimi telefoni trenutno plačuje 51 odstotkov potrošnikov, v prihodnosti pa bi si na tak način želelo plačevati 72 odstotkov vprašanih. Najnižje na lestvici priljubljenosti alternativnih metod so glasovna plačila.

Med različnimi načini avtentikacije je Slovenija tako kot ostale države še vedno najbolj naklonjena overjanju prek kode prek sporočila SMS, podpovprečno priljubljeni pa so v Sloveniji po Gabrovškovih besedah overjanje s prstnim odtisom, geslom, skeniranjem roženice, varnostnim vprašanjem in mobilno denarnico.

Biometrična avtentikacija je po raziskavi sodeč za zdaj najbolj priljubljena v Bosni in Hercegovini, Ukrajini in na Hrvaškem, medtem ko bi v Sloveniji 51 odstotkov potrošnikov uporabilo biometrijo, če bi bila na voljo. "Ta podatek kaže na velik potencial, saj je delež takih potrošnikov trikrat večji, kot je dejanska baza trenutnih uporabnikov biometrične avtentikacije," je pojasnil Gabrovšek. Pri izbiri plačilne metode je za Slovence po njegovih besedah odločilen dejavnik varnost bančnega računa in osebnih podatkov.

Polovica potrošnikov v državah srednje in vzhodne Evrope si gesla večinoma zapomni, ena četrtina pa si jih zapiše v zvezek. Več kot polovica anketiranih Slovencev si gesel ne shranjuje, spreminja pa jih le poredkoma (manj kot enkrat letno). 67 odstotkov potrošnikov uporablja dodatne ravni zaščite na svojih telefonih, pri tem še posebej izstopa Slovenija, kjer dodatno zaščito uporabljajo tri četrtine anketirancev.

Kaj pa direktiva PSD2?

O izzivih, ki jih prinaša direktiva PSD2, so ob predstavitvi izsledkov raziskave razpravljali tudi na okrogli mizi. Kot je dejal vodja poslovnega razvoja pri Mastercardu Ferenc Szasz, bi morala biti uporabniška izkušnja vedno na prvem mestu, čemur Mastercard posveča posebno pozornost.

Vodja poslovnega razvoja in prodaje za srednjo in vzhodno Evropo Tibor Berkes je med prednostmi, ki jih prinaša digitalizacija plačevanja, izpostavil napredne možnosti nadzora. Slednjega ne gre razumeti v negativnem smislu, saj prinaša predvsem varnost in preglednost, je poudaril.

Gabrovšek pa je pozdravil podatek, da vse močnejše zaupanje v digitalno tehnologijo vodi do opravljanja zahtevnejših in pomembnejših opravil prek mobilnega telefona.