Načeloma naj bi ta njen podvig zadostovalo 396.000 evrov, upoštevajoč povprečno življenjsko dobo žensk in želeno višino mesečnega izplačila.

Seveda je njena ideja naletela na zanimanje uporabnikov spleta – navsezadnje, čeprav 600 evrov ni velik znesek, bi si marsikdo želel najlepša leta življenja preživeti brez službenih skrbi in obveznosti, občasno pa bi še kaj zaslužil, na črno seveda.

Ne bo šlo!

A preden se kdo razveseli, iz službe za odnose z javnostmi pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so nam potrdili, da kaj takšnega, torej nakup 38 let pokojninske dobe brez enega samega dneva zaposlitve ni mogoč.

Obstajajo pa možnosti dokupa pokojninske dobe v nekaterih drugih primerih.

1. Dokup za presežne delavce
Zavarovancu, čigar delo ni več potrebno iz operativnih razlogov, ter zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, lahko delodajalec dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, če je:
- moški dopolnil 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti, ženska pa v posameznem letu naslednjo starost in pokojninsko dobo:

- pri njem podana invalidnost po določbah ZPIZ-1 in nima dovolj dolge zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Obračun prispevka, ki ga mora delodajalec plačati, da se zavarovancu na ta način pridobljena zavarovalna doba šteje v pokojninsko dobo, temelji na zavarovalniškem izračunu. Prispevek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavlja vsoto celotnega pričakovanega zneska zavarovančeve pokojnine za obdobje, v katerem brez dokupljene dobe ne bi bil upravičen do pokojnine, drugi del pa pričakovano vsoto razlike med pokojnino z dokupljeno dobo in pokojnine brez te dobe, ki jo bo dobival do konca izplačevanja pokojnine.

2. Dokup za ugodnejšo odmero
Dokup za ugodnejšo odmero pokojnine je namenjen povečanju odstotka za odmero pokojnine. Dolžina zavarovalne dobe, ki jo lahko zavarovanec ali uživalec pokojnine kupi, je omejena na največ pet let. To pomeni, da lahko upravičenec s tovrstnim dokupom odstotek za odmero pokojnine, določen ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe do izvedbe dokupa, poviša največ za 7,5 %.
Dokup za ugodnejšo odmero lahko uveljavi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma uživalec pokojnine!
Višina prispevka, ki ga mora plačati zavarovanec oziroma uživalec pokojnine za štetje tako pridobljene zavarovalne dobe v pokojninsko dobo, temelji na zavarovalniškem načinu, saj odraža vsoto pričakovane razlike med pokojnino z dokupljeno dobo in pokojnino brez dokupljene dobe, ki jo bo ta dobival do konca izplačevanja pokojnine.

Če tako določa kolektivna pogodba med delodajalci in sindikati, lahko znesek kapitaliziranih odbitkov plača tudi delodajalec.

Znesek kapitaliziranih odbitkov, ki ga je potrebno plačati za izplačevanje starostne pokojnine brez zmanjšanja, izraža vsoto pričakovane razlike med pokojnino brez zmanjšanja in zmanjšano pokojnino do konca njenega izplačevanja.

4. Dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine
Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se pod pogojem, če plača prispevke za obvezno zavarovanje, šteje v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine:
- obdobje, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba,
- obdobje, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let,
- obdobje zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija,
- obdobje služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe - ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije,
če v tem času ni bil obvezno zavarovan.
 
Državljanu Republike Slovenije se, pod pogojem, če plača prispevke za obvezno zavarovanje, šteje v zavarovalno dobo obdobje, v katerem je bil po prenehanju zavarovanja pri zavodu, zaposlen v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se lahko, če plača prispevek za obvezno zavarovanje, šteje v pokojninsko dobo tudi:
- čas opravljanja samostojne gospodarske, umetniške ali kakšne druge kulturne, odvetniške ali druge poklicne dejavnosti na območju Republike Slovenije kot edini ali glavni poklic, preden je bilo za opravljanje katere od naštetih dejavnosti uvedeno obvezno zavarovanje,
- čas opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti na območju Republike Slovenije kot edini in glavni poklic, preden je bilo zanjo uvedeno obvezno zavarovanje,
- čas opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1972, če je oseba, ki uveljavlja ta dokup, pozneje v gozdni organizaciji sklenila delovno razmerje;

V zavarovalno dobo pa se, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje, šteje tudi:
- čas, v katerem je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji opravljala športno dejavnost kot vrhunski športnik in
- čas, ki ga je slovenski državljan prebil pred 1. 1. 1965 v delovnem razmerju v državi, s katero ni bil sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.

Dokup opravljanja samostojne gospodarske ali kmetijske dejavnosti na območju Republike Slovenije pred uvedbo obveznega zavarovanja lahko pod enakimi pogoji, kot veljajo za nosilca opravljanja katere od teh dejavnosti, uveljavljajo tudi zakonec, otrok ali drug družinski član.
 
Dokupljena zavarovalna doba za čas študija oziroma služenja vojaškega roka se ne šteje v delovno dobo!
Prispevek za štetje časa, v katerem je bila oseba prijavljena pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba oziroma kot iskalec zaposlitve in časa, v katerem je skrbela in negovala svojega otroka, mlajšega od treh let, se obračuna od osnove, ki je za vse zavarovance enotna! Ta osnova je enaka znesku 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

V vseh drugih naštetih možnih primerih dokupov za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine pa je osnova za obračun prispevkov za obvezno zavarovanje (in s tem za določitev višine kupnine) povprečna mesečna bruto plača zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečana za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje določenega obdobja v zavarovalno dobo.
 
Prispevek za vštetje enega meseca se torej izračuna po naslednji formuli:
 
bruto plača (povečana za % uskladitev pokojnin) X stopnja prispevka za obvezno zavarovanje (24,35 %)
 
Če je osnova za obračun prispevka z upoštevanjem bruto plače zavarovanca nižja od zneska 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo, se prispevek obračuna od te osnove.
Od navedene osnove pa se obračuna prispevek tudi v primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel plače najmanj za šest mesecev.

In kako pogosto Slovenci kupujemo pokojninsko dobo?

Spremljajte nas na Facebooku!