Fundacija Študentski tolar, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), finančno pomaga najbolj socialno ogroženim študentom, in sicer glede na razpoložljiva sredstva. Vsako leto dobijo kar nekaj prošenj študentov, ki si zaradi svoje socialne stiske ne morejo privoščiti stvari, ki so osebam z normalnim gmotnim položajem večinoma samoumevne, je pojasnil Damjan Vinko iz fundacije Študentski tolar.

'Vsak posameznik si ne more privoščiti računalnika'

V Sloveniji, še posebej v času epidemije covida-19, ki je v zadnjih dveh študijskih letih študijski proces v veliki večini omejila na pouk prek spleta, tako rekoč vsak študijski program zahteva uporabo računalnika. "Ob tako pogosti uporabi sredstev za množično komunikacijo velikokrat pozabljamo, da si vsak posameznik ne more privoščiti računalnika. To se pri študentski populaciji zelo dobro vidi. Sicer v zvezi s tem res nismo dobili veliko prošenj, a vendar nam je nekaj študentov pisalo, če imamo zanje kakšen rabljen računalnik. Bilo je tudi nekaj takih, ki doma niso imeli delujoče internetne povezave, in so nas kontaktirali za nasvet, kaj storiti v takšnem primeru," je povedal.

Velik strošek so tudi pripomočki za praktično delo

Vinko pa je opozoril še na en, velikokrat spregledan problem. Strošek namreč predstavljajo tudi ostali pripomočki, ne le knjige in računalniki. To je najbolj opazno na študijskih smereh, ki zahtevajo veliko praktičnega dela. Ob tem je omenil na primer halje, ki jih potrebujejo študenti medicine in kemije, pa tudi likovne, glasbene in ostale pripomočke, ki jih na primer potrebujejo študenti likovnih in glasbenih smeri ter arhitekture. Ob tem je poudaril, da je vseeno treba omeniti, da so se določene fakultete v sodelovanju z različnimi študentskimi organizacijami angažirale in nekaj pripomočkov za študente kupile že vnaprej ter jim tako olajšale vsaj del finančnega bremena.

Cene izpitov

Nemalokrat pa študenti izražajo tudi nezadovoljstvo s cenami četrtega in petega opravljanja izpita, če jim v prvih treh poskusih ne uspe. Glede na cenik Univerze v Ljubljani tovrstna storitev na prvi in drugi stopnji stane 194,60 evra, medtem ko na Univerzi v Mariboru za enako storitev zaračunajo 33,5 evra brez DDV.

Stroški vpisa

Všteti je treba še stroške vpisa. Tako je na primer moral letos študent na Fakulteti za družbene vede za vpisnino odšteti 12,60 evra, za knjižnične storitve pa 16,40 evra. Tukaj je tudi prispevek za brezpapirno poslovanje fakultete, ki je 2,5 evra, dostop do portala e-študijskih gradiv in podpore študentom pa znaša 10 evrov. Skupni znesek je tako 41,50 evra, ki ga mora študent poravnati vsako leto.

Za kritje teh ter drugih stroškov, denimo stroškov prevoza na fakulteto ali bivanja izven kraja prebivališča, študenti praviloma poiščejo možnosti študentskega dela. Glede na raziskavo Euroštudent 7 pa kar 43,6 odstotka sodelujočih študentov dela, da si študij sploh lahko privošči.