Hamisi - "kačji deček", ki se prebija iz dneva v dan. Je eden izmed 160 ...

Hamisi - "kačji deček", ki se prebija iz dneva v dan. Je eden izmed 160 milijonov otrok

Špela Zupan
11.06.2021, 5:00
1
Otroke, kot je 11-letni Hamisi, rudarji kličejo "nyokas", kar v prevodu pomeni "kačji deček", saj se kot kače plazijo po ozkih podzemnih rudniških tunelih. Njihovo zdravje je ogroženo, vdihavajo grafitni prah, lačni so. Pogosto delajo po 18 ur dnevno za en sam samcat obrok in v celem dnevu zaslužijo komaj evro.

12-letna Alejandra živi v Salvadorju. Je najstarejša od osmih otrok v družini. Vsako jutro jo oče zbudi ob 4. uri. Zajtrka ne dobi, ne obiskuje šole in se ne igra. Ni časa, saj vsak dan po 14 ur v blatnem močvirju nabira drobne školjke. Med delom se bosnoga otepa komarjev, domov se vrača polna pikov, ureznin in drugih poškodb. Na dober dan nabere dve košari školjkic in zanje dobi malce nad evro. Dnevi, preživeti v močvirju, ji jemljejo samozavest, počuti se pozabljena od vseh, v predoru pred njo ne vidi odrešitvene luči.

11-letni Hamisi je rudar. V tretjem razredu je zaključil osnovno šolanje in zapustil rodno vas Makumira v Tanzaniji, potem ko njegov oče ni zmogel več plačevati njegove šolnine, čeprav imajo v družini manjšo plantažo kave. Deček je slišal za možnost zaslužka ob rudnikih in se odločil poskusiti. Trenutno dela kot pomočnik in njegova naloga je prenašanje sporočil, opreme, živeža in pijače med rudarji v rudnikih in delodajalci na površju. Večkrat dnevno se po vrvi spusti globoko v rudniške jaške, kjer ga pričakajo popolna tema, huda vročina, vlaga, pomanjkanje kisika, blato. Otroke kot on rudarji kličejo "nyokas", kar v prevodu pomeni "kačji deček", saj se kot kače plazijo po ozkih podzemnih tunelih. Njihovo zdravje je ogroženo, vdihavajo grafitni prah, nimajo dovolj hrane. Hamisi pogosto dela po 18 ur dnevno za en sam samcat obrok in v celem dnevu zasluži komaj evro.

Sandy ob rani zori skoči iz postelje, ki si jo v kolibi v Dominikanski republiki deli s tremi brati. Hiti, da bi si zagotovil prostor na tovornjaku delodajalca. Služi s pobiranjem pridelkov, krompirja, čebule, solate, česna, dela od jutra do poznega popoldneva, da zasluži med pet in šest evrov. Ne hodi v šolo, doma nimajo elektrike, vodovoda, stranišča, umivalnika. Živi na rodovitnem območju, kjer je na voljo dovolj dela v kmetijstvu, a so prebivalci kljub delu zelo revni zaradi nizkega plačila. Otroci se pri določeni starosti praviloma pridružijo staršem na plantažah, kjer so vsakodnevno izpostavljeni kemikalijam, herbicidom, pesticidom. Večinoma so bosi in lačni, velikokrat zbolijo. Starši in tudi Sandy si želijo, da bi se šolal, in na srečo na območju v zadnjem času delujejo organizacije, ki spodbujajo otroke k izobraževanju, da bi jim omogočili boljšo prihodnost. Na priložnost upajo tudi v Sandyjevi družini.

PREBERI ŠE
Zaradi očitkov o otroškem delu prekinili sodelovanje

Zgoraj so opisane zgodbe, ki jih je povzela Mednarodna organizacija dela (ILO). V Sloveniji si jih težko predstavljamo, medtem ko so predvsem v revnih državah nekaj popolnoma običajnega. Po svetu je namreč 160 milijonov otrok prisiljenih v delo in številka, ki se je v zadnjih štirih letih še povečala za 8,4 milijona, priča, da je kar eden od 10 otrok na svetu vključen v izkoriščevalsko otroško delo. Situacijo je še poslabšala pandemija covid-19, ki dodatno ogroža na milijone otrok - do konca leta 2022 bo predvidoma v okovih prisilnega dela pristalo še dodatnih devet milijonov otrok. Obenem pa je zaznati občuten porast otrok prisilnih delavcev, starih med pet in 11 let, ki predstavljajo malo več kot polovico vseh izkoriščanih otrok, v poročilu ugotavljata Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) in ILO.

Po podatkih indijske vlade je v državi okoli 20 milijonov otrok delavcev.
Po podatkih indijske vlade je v državi okoli 20 milijonov otrok delavcev.FOTO: Dreamstime

Porast prisilnega dela pripisujejo različnim dejavnikom, zlasti pa rasti prebivalstva, skrajni revščini, pomanjkanju socialne zaščite, poglobljeni gospodarski krizi in tudi zapiranju šol po pojavu novega koronavirusa. Najhuje so izkoriščani otroci v Podsaharski Afriki, kjer je število v delo prisiljenih otrok v zadnjih štirih letih naraslo za dodatnih 16,6 milijona, hudo je v Aziji, na Pacifiku, v Latinski Ameriki, v arabskih državah. Največkrat so prisiljeni v delo v kmetijstvu, ribištvu, živinoreji, gozdarstvu, storitvenih dejavnostih, gradbeništvu, tudi rudarstvu in industriji, huje je v odročnih krajih in na podeželju, situacija je rahlo boljša v uralnih predelih.

Dekleta so še posebej izpostavljena izkoriščanju v kmetijstvu in v gospodinjskih delih, dečki na gradbiščih, rudnikih in v industriji. Otroci prisilno delajo zaradi različnih razlogov in primarni vzrok je seveda finančna stiska, revščina, ko denimo starši oziroma skrbniki zbolijo ali izgubijo službo, dodatno tveganje predstavlja zaprtje šol zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Med izkoriščanimi otroškimi delavci skoraj polovica opravlja nevarna dela, ki ogrožajo njihovo zdravje in razvoj, in posledice so hude - otroci so fizično in psihično prizadeti, grozi jim celo smrt. Izkoriščevalsko delo lahko vodi v suženjstvo, spolno zlorabo, gospodarsko izkoriščanje, obenem otroci skorajda vselej prenehajo hoditi v šolo, nimajo dostopa do primerne zdravstvene oskrbe, nimajo nobenih pravic. Ogrožena je njihova prihodnost, kradejo jim otroštvo in dostojanstvo, jemljejo jim upanje, priložnost, sanje o boljšem življenju.

V Sloveniji so pravice otrok skrbno varovane z zakoni in mednarodnimi konvencijami

V organizacijah za pravice otrok že vrsto let ponavljajo - učinkoviti mehanizmi za preprečevanje otroškega dela so dostopno in kakovostno izobraževanje, socialna zaščita, priložnosti za dostojno delo odraslih, preganjanje in kaznovanje izkoriščevalskih delodajalcev. Pravice otrok pred gospodarskim izkoriščanjem med drugim zapoveduje Konvencija o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija in ki zavezuje države podpisnice, da priznavajo otrokovo pravico do zaščite pred ekonomskih izkoriščanjem in pred opravljanjem katerega koli dela, ki je lahko nevarno, ki moti otrokovo šolanje ali škodi njegovemu zdravju ali telesnemu, umskemu, duhovnemu ali družbenemu razvoju.

ILO je v zvezi z delom otrok sprejela več mednarodnih konvencij, v katerih je zavzela stališče, da je poglavitna naloga otrok učenje in usposabljanje. Podpisnice, med njimi tudi naša država, so se zavezale, da bodo prepovedale delo otrok v vseh ekonomskih dejavnostih in da bodo določile spodnjo mejo za sklenitev delovnega razmerja, ki ni nižja od starosti zaključka obveznega šolanja, v nobenem primeru pa ne nižja od 15 let. Slovenija je podpisala tudi konvenciji o prepovedi nočnega dela otrok v industriji ter o prepovedi najhujših oblik dela otrok. Pravico otrok in mladine do varstva ter pravico do posebnega varstva pred fizičnimi in moralnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni predvideva tudi Evropska socialna listina, Direktiva o varstvu mladih pri delu pa zavezuje države k sprejetju ukrepov, s katerimi prepovejo delo otrok in zagotovijo posebno varstvo pri delu odraščajočim in mladim; izjeme glede prepovedi dela otrok se lahko dovolijo zgolj v posebnih primerih.

Deček gradi hišo v Pakistanu. Skoraj polovica od 160 milijonov otrok, ki so žrtve otroškega dela, je starih med pet in 11 let, več kot polovica jih opravlja nevarna dela.
Deček gradi hišo v Pakistanu. Skoraj polovica od 160 milijonov otrok, ki so žrtve otroškega dela, je starih med pet in 11 let, več kot polovica jih opravlja nevarna dela.FOTO: Dreametime

Delo otrok je raznovrstno in pomembno prispeva k socializaciji mladoletnikov, če gre za spoštovanje pravic ob počitniškem delu ali za pomoč pri gospodinjskih delih, a seveda lahko vodi tudi k izkoriščanju. Zato je zaščita otrok eden od prednostnih ciljev številnih mednarodnih dokumentov, poudarjajo na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Upoštevaje zahteve navedenih mednarodnih dokumentov je delo otrok v Sloveniji v osnovi prepovedano in tudi Zakon o delovnih razmerjih določa splošno prepoved dela otrok, mlajših od 15 let. Obenem pa zakon določa pogoje in primere, ko je delo otrok izjemoma dovoljeno. Predvideno je recimo, da se izjemoma za plačilo dopušča sodelovanje otrok, mlajših od 15 let, pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. Druga izjema od splošne prepovedi opravljanja dela otrok je predvidena za otroke, starejše od 13 let, ki lahko tudi v drugih dejavnostih opravljajo lažje delo najdalj 30 dni v posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic na način, v obsegu in pod pogojem, da dela, ki jih bodo opravljali, ne ogrožajo njihove varnosti, zdravja, morale, izobraževanja in razvoja.

PREBERI ŠE
Študentsko delo: kaj je prepovedano?

Po pojasnilih Direktorata se kot lažje delo ne šteje delo na proizvodnih linijah, kjer prihaja do enostranskih obremenitev in ponavljajočih se gibov, ki lahko povzročijo okvaro kosti in mišic ali neprimeren psihični napor. Primeri enostavnih in nenevarnih nalog, ki se kot usmeritev upoštevajo pri odobritvi dela otroka, ki je dopolnil starost 13 let, pa so naslednji: delo v pisarnah, kot so tipkanje in računanje s pomočjo kalkulatorja, posodabljanje zapisov, razvrščanje, urejanje in polnjenje zbirk, lažja kurirska dela, urejanje pošte, fotokopiranje, zaposlitev v trgovini, kjer otroci lahko opravljajo lažje naloge pomočnikov, urejajo izložbe, etiketirajo izdelke s cenami. Lažja dela lahko opravljajo v gostinskih lokalih, v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, pri hranjenju živali, pri raznašanju, v šiviljstvu. Lahko opravljajo osnovno ročno sestavljanje majhnih delčkov (ne spajkanje, varjenje, lepljenje itd.), delajo na električnih napravah (osnovno ročno sestavljanje majhnih delčkov), v predelavi lesa (ročno sestavljanje majhnih sestavnih delov – ne smejo pa delati s trdimi lesi). Dovoljeno je barvanje z barvami, ki niso škodljive za zdravje, tiskanje in podobne dejavnosti: razvrščanje, izbiranje itd. lahkih tiskarskih izdelkov ipd., steklarstvo, lončarstvo: ročno zlaganje izdelkov iz stekla, porcelana in lončarskih izdelkov, embaliranje: vlaganje, pakiranje, zavijanje majhnih izdelkov, merjenje ipd., delo v skladišču in shrambi: sprejemanje, spravljanje in oddajanje lahkih izdelkov, merjenje in štetje, čiščenje: lahko delo, lažje čiščenje notranjih prostorov, nega in kozmetika: pomožne aktivnosti v frizerskih salonih, delo v pralnicah: lahko razvrščanje perila ali čiščenje, fotografsko delo: okvirjanje ali zlaganje kopij, so nanizali na Direktoratu.

V obeh primerih – torej tako pri sodelovanju v dejavnostih s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalske aktivnosti kakor tudi pri opravljanju lažjih del v času šolskih počitnic - je predpogoj za opravljanje tovrstnega dela otrok predhodno dovoljenje inšpektorja za delo, ki ga izda na podlagi pisnega zahtevka zakonitega zastopnika otroka. Poleg že omenjenih omejitev delovni čas otrok, mlajših od 15 let, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden, delo otroka, ki ga opravlja v šolskem letu zunaj časa, določenega za pouk, pa ne sme trajati več kot dve uri na dan in ne več kot 12 ur na teden. Otrokom je v vsakem primeru prepovedano opravljati nočno delo med 20. in 6. uro, treba jim je zagotoviti v vsakem 24-urnem obdobju dnevni počitek najmanj 14 zaporednih ur. Tudi za delo otrok in praktično izobraževanje dijakov in študentov veljajo zakonske določbe o prepovedi diskriminacije, o enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih, hkrati je predvideno posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, so nanizali na Direktoratu.

Otroci v Sloveniji ne smejo opravljati dela, ki bi bilo škodljivo za njihovo varnost, zdravje in razvoj ter ki bi negativno vplivalo na prisotnost v šoli in na izobraževanje.
Otroci v Sloveniji ne smejo opravljati dela, ki bi bilo škodljivo za njihovo varnost, zdravje in razvoj ter ki bi negativno vplivalo na prisotnost v šoli in na izobraževanje.FOTO: Thinkstock

Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let starosti, je nična, lahko jo sklenejo le osebe, ki so že dopolnile starost 15 let. Delavci, ki so torej starejši od 15 let, vendar še niso dopolnili 18 let starosti, pa uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo. Ne smejo denimo delati pod zemljo ali pod vodo, opravljati za njih telesno ali psihično prenapornega dela, ne smejo biti izpostavljeni strupom, sevanju, nesrečam, izjemnemu mrazu ali vročini, hrupu, vibracijam. Delovni čas delavca, mlajšega od 18 let, ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden, tako kot preostali zaposleni ima pravico do odmora. Ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne. Izjemoma se lahko odredi, da lahko dela ponoči v primeru višje sile, ko tako delo traja določen čas in če mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso na razpolago v ustreznem številu, in v primeru opravljanja nočnega dela mladoletnika mora delodajalec zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca in ustrezen počitek v naslednjih dneh. Mladoletni ima poleg naštetega tudi pravico do daljšega letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.

Sankcije za kršitve določb glede dela otrok so civilnopravne, prekrškovne in kazenske, kršitelju pa lahko ukrep izreče tudi inšpektor za delo. "Inšpektorji so pri svojih nadzorih še posebno pozorni na delavce, ki so mlajši od 18 let. Občasno jih tudi zasledijo pri opravljanju dela pri delodajalcih in na kmetijah in do sedaj niso ugotavljali prisilnega dela mladostnikov," so sporočili z Inšpektorata za delo. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko mladoletniki, ki so dopolnili 15 let, sklenejo pogodbo o zaposlitvi, na Inšpektorat pa prejemajo tudi vloge za izdajo dovoljenj za delo mlajših otrok. V letu 2020 so na podlagi prejetih vlog izdali 505 dovoljenj za opravljanje dela otrok, mlajših od 15 let, in v veliki večini primerov je šlo za delo otrok pri snemanju reklam, spotov in filmov.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke