V naši petčlanski družini smo srečni, ker imamo pred domačo hišo vrt, v katerem v različnih letnih časih zraste precej zelenjave, med drugim krompir, solata, paradižnik, paprika, čebula, česen, fižol, korenček, kumare, rdeča pesa, bučke, špinača ... Iz naštetega naredimo tudi dovolj ozimnice, vložnin, paradižnikove mezge, kar praviloma zdrži skozi celo leto, zato nam omenjenega praktično ni treba kupovati. Običajno sproti dopolnjujemo seznam živil, ki nam jih je zmanjkalo in ki jih moramo kupiti v trgovini, ter večje nakupe opravljamo tedensko ali enkrat na 14 dni. Načeloma nakupujemo v eni in isti trgovini, ki cenovno ni najdražja, a vendar ponuja kakovostne in za nas dovolj raznolike izdelke, in gledamo na ceno.

Nismo odvisni zgolj od velikih trgovcev, temveč se vse bolj oziramo za lokalno ponudbo (v epidemiji še več kot poprej). Čim več skušamo kupovati od lokalnih kmetov, da jih podpiramo, ker je okusno, ter da je čim krajša pot od mize in da ustvarjamo čim manjši ogljični odtis. Mlečne izdelke, med njimi jogurte, skuto, sire, izberemo pri bližnji družinski kmetiji, kjer se ukvarjajo s prirejo in predelavo mleka njihovih krav. Sveža domača jajca pogosto dobimo v dar od sorodnikov in praviloma porabimo okoli 20 jajc tedensko, ki jih zaužijemo kot taka ali jih predelamo v različne jedi. Zelenjavo in moko prav tako naročimo lokalno in pri družinski kmetiji, za nižjo ceno kot v trgovini, dostava je po naročilu pred naša vrata. Jabolka vzamemo po 10 kilogramov na ekološki kmetiji, kjer občasno kupimo še jabolčni kis in sok ter ajdovo kašo. Veliko "iz nule" kuhamo sami doma, pogosto sami spečemo kruh.

Trudimo se zavreči čim manj hrane. Obroke do določene mere vnaprej načrtujemo, pogosto pa jih prilagajamo glede na stanje v hladilniku. Če vidimo, da je nekaj treba porabiti, ker se izteka rok trajanja, živilo ali živila pojemo, predelamo, zamrznemo. Ni nima vseeno, kaj jemo, in za družino kupujemo kakovostno, sveže, zdravo ter - če je le na voljo - ekološko, biološko, organsko.

Zgoraj so kratko in jedrnato opisane naše prehranjevalne navade in realno gledano naša petčlanska družina po mojih izkušnjah samo za hrano porabi med 400 in 800 evrov oziroma med 80 in 160 evrov na osebo. Znesek je med drugim odvisen od meseca, od samooskrbe in nihanja (sezonskih) cen, pa tudi, ali otroci hodijo v šolo in vrtec. Pozimi namreč večina domačega vrta bolj kot ne "počiva" z izjemo pokritega rastlinjaka, v katerem rastejo zgolj endivija, radič in motovilec, in v najbolj mrzlih dneh odštejemo več za zelenjavo. Prehrana v šoli je za dva šolarja okoli 140 evrov, v vrtcu je 1,64 evra dnevno za zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico ter kosilo, kar mesečno znese med 32 in 37 evrov, (strošek se razlikuje glede na obratovalne vrtčevske dni). Več smo po mojih opažanjih odšteli za hrano med šolanjem na daljavo in zaprtjem vrtcev, saj smo morali vse obroke pripraviti doma, in obenem smo tudi nekaj prihranili na račun nezmožnosti obedovanja v gostinskih obratih.

Hrana se draži in se bo še dražila

V povprečju samo za hrano mesečno porabimo več deset odstotkov celotnega družinskega proračuna in za zdaj brez večjih pretresov vseeno pridemo čez mesec. Skrbijo pa me napovedane še večje podražitve hrane, ki se po ocenah analitikov ne bodo umirile, temveč se bodo samo še stopnjevale. Hrana se namreč že dlje časa, še bolj pa v času pandemije, draži tako v Sloveniji kot tudi globalno gledano. Na rast cen ob pojavu novega koronavirusa med drugim vplivajo logistične težave, posledične prekinitve v dobavni verigi hrane, zaprtja ob ukrepih za zajezitev širjenja virusa, gibanje cen nafte, podražitev stroškov prevoza in pakiranja, neugodne vremenske razmere in seveda povečano povpraševanje.

V Sloveniji so se cene hrane v epidemičnem letu 2020 po podatkih Statističnega urada v povprečju povišale za 1,1 odstotka. Izstopala sta predvsem sadje in meso, sadje se je lani za povprečno 5,2 in meso za 2,5 odstotka. Po drugi strani se je opazneje - za 2,7 odstotka - pocenila zelenjava, in sicer najbolj krompir za 17,5 odstotka. Med podražitvami velja omeniti še olje in maščobe, kjer so bile cene v povprečju višje za 1,1 odstotka, ter druge prehrambne izdelke, ki so bili v povprečju dražji za 1,4 odstotka, in najbolj - za 3,9 odstotka - je izstopala podražitev vnaprej pripravljenih jedi. Bolj opazno so se - v nasprotju z globalnimi trendi - pri nas pocenili sladkor in jedi iz sladkorja, in sicer za 1,5 odstotka, so nanizali na Statističnem uradu.

Trgovci zatrjujejo, da dobaviteljem ne bodo dopustili neupravičenih podražitev, da bodo še naprej zagotavljali "konkurenčne cene", da bodo imeli potrošniki izbiro, saj bodo na trgovskih policah vselej ponujali istovrstne izdelke različnih cenovnih razredov. Kmetje tudi v Sloveniji medtem že vrsto let opozarjajo na nizke odkupne cene pridelkov, proizvodov, izdelkov, mesa, živali ... in izpostavljajo, da odkupni delež ni pravično razporejen v prehranski verigi. Dobavitelji se soočajo z logističnimi težavami ter dražjimi stroški prevoza in delovne sile. Potrošniki bi radi kupovali čim ceneje, a vseeno kakovostno, sveže, zdravo in imeli hkrati raznoliko izbiro. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!