Ko je leta 2008 gospodarska kriza pokazala svoje zobe, se je župan majhnega mesta na jugu Španije odločil za drzno potezo in si tako prislužil naziv "španski Robin Hood". V Marinaledo je Manuel Sanchez Gordillo vpeljal drugačen sistem – demokratsko-socialistično utopijo.

Mesto nima policistov, s kriminalom pa sploh nimajo opravka. Morebitne spore rešujejo sami in takoj, ko jih zaznajo.

Vsi, ki so obiskali Marinaledo, jo opisujejo kot tipično špansko majhno mesto, ki je zelo lepo in mirno.

A leta 2008 je bilo na trenutke kot iz filma: župan je takrat ljudi pozval k protestom zoper velike trgovske verige. Protestniki so vzeli osnovno hrano, kot so olje, riž in moka, in vse odpeljali v banko hrane, ki je nato to hrano delila med ljudi. Zaposleni v trgovinah so le stali in nemočno opazovali, kaj se dogaja.

Župana so novinarji v teh kriznih letih že večkrat vprašali, zakaj je to storil, saj gre za krajo. Vsakič jim je odgovoril, da je to državljanska neposlušnost in upor, saj je dostop do hrane pravica vseh ljudi in ne le tistih, ki imajo denar oz. blagovnih špekulantov, ki si želijo lahkega zaslužka.

Gradnja hiše – brezplačna

V regiji, kjer je Marinaleda, je okoli 690.000 praznih hiš in posestev, ki so jih banke od leta 2008 zaplenile lastnikom. V omenjenem mestu pa imajo drugačno filozofijo: če želite graditi hišo, vam bodo to tudi omogočili. In sicer brezplačno! Gradbeni material, zemljišče in delavce namreč zagotovi mestna uprava, lahko pa postavite hišo do 100 m2. Nato postanete lastnik hiše, vaša edina dolžnost pa je, da do konca življenja plačujete 15 evrov na mesec. Podpisati morate tudi pogodbo, s katero se zavežete, da hiše ne boste prodali za lastni zaslužek. S tem ukrepom ne le da je župan zadržal ljudi, da se ne izseljujejo, še privabil je številne, da pridejo živet k njim. Zaznali so tudi porast rodnosti.

Vsi delajo za enako vsoto denarja

V Andaluziji se uradna brezposelnost giblje okoli 30 odstotkov, med mladimi je celo 50-odstotna. V Marinaledi, kjer trenutno biva 2700 oseb, je brezposelnih komaj 5 odstotkov ljudi. Kako je to mogoče? Rešitev so odkrili v kmetijski zadrugi, v kateri vsi delavci prejemajo enako plačo. Enako dobi upravnik, vodja in tisti, ki dela na polju. Delajo 6,5 ure na dan, dnevno plačilo pa znaša 47 evrov. Minimalna plača v Španiji znaša 764 evrov.

Tudi vrtec je treba plačati 15 evrov na mesec. Otroci v vrtcu in šoli dobijo tri brezplačne tople obroke.

Ideja je zorela dolga leta

Že pred letom 2008 so prebivalci želeli rešiti vprašanje brezposelnosti v njihovem mestu. Pred davnimi leti so okupirali zemljo, ki je bila v lasti močnega veleposestnika, ki pa te zemlje sploh ni obdeloval. Ljudje so lačni in brezposelni gledali, kako nekoč rodovitna zemlja umira. Odločili so se ukrepati, saj je bilo 60 odstotkov prebivalcev brez prihodkov. Zemljo so zavzeli in jo začeli obdelovati. Seveda se je takrat lastnik spomnil, da jo potrebuje. Sledila so dolga leta bojev. Leta 1991 je špansko sodišče končno le odločilo, da je zemlja last ljudi.

Ljudje zunaj Marinalede imajo do mesta mešane občutke. Eni pravijo, da gre za problematične ljudi in revolucionarje, drugim se zdi njihova ureditev dobra, saj ljudje imajo delo. Spet nekateri opozarjajo, da se ni dobro zameriti županu in prebivalcem mesta, saj potem tam nisi več dobrodošel.

Na spodnji sliki župan mesta: