Cekin.si
Uličica v starem mestnem jedru Kotor

Koristno

'Mestu grozi opustošenje'

STA/M.M.
27. 08. 2018 09.57
0

Množični turizem grozi črnogorskem biseru Kotorju.

Velikanske turistične križarke s številnimi potniki grozijo srednjeveški dediščini črnogorskega mesta Kotor, ki so ga v preteklih letih opisovali kot "skriti biser". Zaliv Boka Kotorska in z belim obzidjem obdano staro mesto sta namreč postala alternativa potnikom, ki se želijo izogniti množičnem turizmu, ki je zadušil le 75 kilometrov oddaljeni hrvaški Dubrovnik. Lani je Dubrovnik postal sinonim turistične gneče, zaradi katere se je znašel na nekaterih seznamih turističnih mest, ki se jih je zaželeno izogibati.

Obe mesti sta na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine. "Kotor je bil nekoč prepoznaven kot bolj avtentično mesto od Dubrovnika, a zdaj smo enaki," je povedala članica skupine kotorskih arhitektov Expedito, ki si prizadeva za trajnosti razvoj, Sandra Kapetanović. Kot je dodala, so Kotor spremenili v mesto prodajaln spominkov, zardi rasti cen nepremičnin pa so zgolj lani morali zapreti knjižnico, frizerski salon, čevljarsko delavnico in tržnico.

'Mestu grozi opustošenje'

Obala, ki jo je znameniti britanski pesnik lord George Gordon Byron opisal kot "najlepši stik celine in morja", je postala območje neobvladljive rasti števila nepremičnin. To pa ogroža osrednjo privlačnost Kotorja - harmonijo mesta in pokrajine. Združeni narodi so leta 2016 zagrozili, da bodo izbrisali Kotor z Unescovega seznama, kar je zbudilo črnogorske oblasti in so lani uveljavile moratorij na gradnjo novih objektov. Vodja turistične skupnosti Kotorja Ana Nives Radović meni, da so na razpotju, ter da so potrebne krepke spremembe, v nasprotnem primeru mestu grozi opustošenje.

'Obstaja upanje ...'

Avtor prispevkov v enem najbolj znanih turističnih vodnikov Lonely Planet, Peter Dragicevich z Nove Zelandije, je sredi avgusta na svojem Twitter profilu objavil fotografijo velikanske ladje za križarjenje pri Kotorju. V kotorskem pristanišču lahko istočasno sprejmejo štiri velikanske ladje, kar pomeni približno 10.000 turistov dnevno. "Še trije ogabni velikani so blokirali zaliv. Uničili so Benetke in Dubrovnik, obstaja pa upanje, da "ne bodo uničili tudi Kotorja," je zapisal Dragicevich.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Prišli so Rusi in gradili

Črna gora je bila nekoč tudi magnet za elitno družbo, obiskovale so jo ameriške filmske zvezde, kot je bila Elizabeth Taylor ali pa britanska princesa Margareta v 60. letih prejšnjega stoletja. Jugoslavija je nato razpadla, črnogorska turistična industrija pa je bila na kolenih. Črna gora je po razglasitvi neodvisnosti začela vlagati v infrastrukturo. Tuji vlagatelji, predvsem ruski, so poskrbeli za nepremičninski razcvet, ki je privedel do stanovanjskih kompleksov ob sami obali.

Turizem predstavlja skoraj četrtino črnogorskega bruto domačega proizvoda (BDP). V Črni gori gostijo letno dva milijona turistov, večinoma poleti in ob obali. Trikrat večji priliv turistov, kot je prebivalcev v celotni Črni gori, predstavlja pritisk na mesta in komunalno infrastrukturo, se zavedajo v črnogorskem ministrstvu za turizem.

Državni sekretar na tem ministrstvu Damir Davidović je povedal, da je ključni problem v zvišanju števila zasebnih namestitev, ki vplivajo na poslovanje hotelov in spreminjajo značaj skupnosti, ker številni prebivalci poleti zapuščajo svoje domove, da jih lahko oddajajo turistom. Obenem pa več kot polovica lastnikov zasebnih namestitev dela v "sivi coni", ker niso registrirali svojih nepremičnin, da bi se izognili davkom.

Turizem pri prebivalcih vzbuja mešane občutke naklonjenosti in sovraštva

Francoska tiskovna agencija AFP opozarja, da imajo podobne težave zaradi prekomerne gradnje tudi v drugih znanih črnogorskih turističnih mestih, kot sta Budva in Ulcinj. Turizem pri prebivalcih vzbuja mešane občutke naklonjenosti in sovraštva.

Ulcinjski novinar in strokovnjak za turizem Mustafa Canka je povedal, da turistična gneča in obremenitev infrastrukture, od pomanjkanja parkirnih mest do oskrbe z elektriko, razburjajo prebivalce, čeprav vsi, ki delajo v turizmu, živijo ravno za to, da bi zaslužili v 45 dneh osrednje turistične sezone. "Priče smo pohlepu in potrošništvu, ki izjeda naše območje in ljudi, zdaj pa tudi našo prihodnost," je zaskrbljen Canka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 795