Najbrž vse tisto, kar si privoščijo tisti, katerih vsota na bančnem računu ima tudi v resnici 10 števil, si mislite. Jahte, potovanja, zasebna letala, oblačila, pregrešno draga hrana in pijača … Pomislite še enkrat!
Pa če verjamete ali ne, obstajajo ljudje, ki kljub gori denarja živijo povsem (ali pa vsaj približno) običajno življenje. Razkrivamo vam umazano skrivnost hudo bogatih, lastnost, ki jih je v večini primerov tudi pripeljala v vrhove lestvic najbogatejših ljudi na svetu – varčnost! Spoznajte pet najbogatejših in najbolj skopuških Zemljanov.
Milijoni ljudi z zanimanjem prebirajo Buffettove knjige in upajo, da bodo odkrili in uspešno uporabili njegovo formulo za uspeh, ki mu je doslej prinesla že 47 milijard dolarjev, a morda bo še najbolj „razsvetljujoč“ vpogled v njegov življenjski stil. Buffett namreč še vedno živi v Omahi (Nebraska), v 31.500 dolarjev vredni hišici, ki jo je kupil pred 50 leti. Čeprav si brez težav privošči hrano in pijačo v najbolj razkošnih in priznanih svetovnih restavracijah, 79-letnik najbolj uživa, ko si privošči sočen hamburger, ocvrt krompirček in pločevinko kokakole. Ko so ga vprašali, zakaj si na primer ne omisli jahte, pa je pojasnil, da so „igračke“ po navadi samo odvečna, hitro pokvarljiva in le malo časa zanimiva navlaka.
S 53 milijardami dolarjev je najbogatejši človek na svetu, s prestola bogatašev mu je uspelo izriniti samega gospoda Microsofta Billa Gatesa. A pozna ga redkokdo. Prvič zato, ker se raje drži zase, drugič pa, ker ga nikoli ne boste našli na seznamu bogatašev, ki zapravljajo za adrenalinske počitnice, razkošne jahte ali bučne zabave. 70-letni Slim namreč še vedno živi v isti hiši kot pred štiridesetimi leti, ko je bil še precej manj bogat, vozi starega mercedesa (ki je sicer blindiran in vedno poln varnostnikov) in sovraži jahte, zasebna letala in ostale luksuzne dobrine, s katerimi se rada kiti smetana. Je pa znan po tem, da vsako leto nameni na desetine milijonov dolarjev za medicinske raziskave in ozaveščanje ljudi o diabetesu, raku in boleznih ledvic.
Ustanovitelj švedskega pohištvenega giganta Ikea je ljudem ponudil poceni pohištvo, ki ga lahko po mili volji sestavljate in kombinirate sami. A za Kamparada je varčevanje malo več kot le uspešna marketinška poteza, kako tudi nekoliko manj premožnim omogočiti, da si privoščijo sodobne pohištvene trende, ampak osebna življenjska filozofija. „Ljudje, ki kupujejo v Ikei, ne vozijo luksuznih avtomobilov ali počitnikujejo v hotelih s petimi zvezdicami.“ Oboje velja tudi za šefa. Ne potuje v prvem razredu, če se odpravi v mesto, pa uporablja ali mestni avtobus ali pa svoj avto, 15 let star „skoraj nov“ volvo 240 GL.
Odraščanje v času velike depresije je gotovo vplivalo na Feeneyjevo varčnost. Njegov osebni moto 'Trdo delam, a ne zato, da bi bil bogat' očitno zares izvaja v praksi, saj je ustanovitelj Duty Free trgovin, čeprav milijarder, večino svojega premoženja dal svoji dobrodelni fundaciji Atlantic Philanthropies. Poleg tega je več kot 600 milijonov dolarjev namenil univerzi Cornell – tako za štipendije kot raziskave. V količini denarja, ki ga namenja v dobrodelne namene, ga prekosita le Fordova in Gatesova fundacija. Izogiba se zapravljanju denarja, ki ni zares nujno. Je reden uporabnik javnega prevoza, leti v ekonomskem razredu, oblačila kupuje v veleblagovnicah in ne kopiči velikih količin dizajnerskih čevljev. „Navsezadnje lahko naenkrat nosiš le en par čevljev,“ pravi. V „skopuškem“ duhu je vzgojil tudi svoje otroke, ki so si morali, da bi med počitnicami kaj zaslužili, poiskati službe.
Frederik Meijer
Če se boste odpravili v ZDA, je verjetnost, da boste nakupovali v kateri izmed njegovih veleblagovnic, precej velika. Čeprav ima na računu vsaj 5 milijard dolarjev, lep delež zelencev si je prislužil prav leta 2009, ko je večina drugih le nemočno gledala, kako jim premoženje dobesedno polzi iz rok, kupuje avtomobile srednjega cenovnega razreda in jih vozi, dokler niso zreli le še za odpad, kupuje poceni oblačila, namesto v dragih hotelih, raje prenočuje v poceni motelih in veliko donira v dobrodelne namene.
In nauk zgodbe? Skrivnost uspeha najuspešnejših je očitno povezana s skrbnim ravnanjem z denarjem. Bolj kot z zapravljanjem in veseljem ob prisluženem denarju se ukvarjajo z vprašanjem, kako naložiti in kam investirati, da bo premoženja čez nekaj časa še več. Uporabno tudi za navadne smrtnike ...
Komentarji (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV