"Zadnjih 20 let je vsako leto na temo minimalne plače s strani delodajalskih organizacij enaka argumentacija, enaki razlogi in enak rezultat. Zakon imamo in treba ga je spraviti v prakso," je jasna predsednica Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lidija Jerkič. Kot pravi, sindikati predloga delodajalskih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ne podpirajo in se o njem ne bodo pogajali. 

Tudi Obalna sindikalna organizacija – KS 90 je ta teden vlado pozvala, da se pri oblikovanju prihodnjih ukrepov zaradi epidemije covida-19 postavi na stran šibkejših v delovnih razmerij in ne "sprejme igre žrtve, ki se jo gredo kapitalisti". Delodajalci namreč svarijo, da bi se zaradi dviga minimalne plače lahko povečalo odpuščanje. "Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na zavod za zaposlovanje," je pred dnevi opozoril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pa je dodala, da so v gospodarstvu zaskrbljeni, saj se bo "šok" zgodil v zelo neprimernem času. Poudarjajo, da leto 2021 ni leto za eksperimente, pač pa za okrevanje. Kot glavni razlog za zamrznitev plač navajajo negotove razmere in poslabšano gospodarsko stanje zaradi epidemije covida-19. 

Sindikalisti so kritični do ustrahovanja delodajalcev, da se bo z višanjem minimalne plače povečala brezposelnost. "Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je namreč po svojem bistvu samo še nadgradnja izkoriščevalskega kapitalizma, ki izrazito jadra na vetru strahu in omejevanja delavskih oz. osnovnih človekovih pravic," so opozorili v Obalni sindikalni organizaciji.

Po novem letu bi minimalna bruto plača presegla 1000 evrov

Po zakonu, ki ga je prejšnja vlada sprejela decembra 2018, se bo z januarjem 2021 minimalna plača začela izračunavati po novi formuli. In sicer, znašati mora najmanj 20 odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov. Doslej se je minimalna plača določala v nominalnem znesku in je za leto 2020 znašala 940,58 evra bruto. Delodajalci pa opozarjajo, da prihodnjega leta niti ne morejo načrtovati, saj ključnega podatka o višini minimalnih življenjskih stroškov še ni. 

A Jerkičeva se s tem očitkom ne strinja. "S podatkom razpolagajo, objavila ga je njihova ekonomska služba. Poznajo ga že vsaj leto dni, ostalo je izgovor. V najslabšem primeru, če se nič ne spremeni, je to 20 odstotkov nad 613, kar je 735 evrov neto, torej okoli 1050 bruto, v bolj optimističnem scenariju za zaposlene, ki ga zakon tudi dopušča, je to še 20 odstotkov več," pravi. 

Po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja obstajata dve metodi, po katerih lahko izračunamo minimalne življenjske stroške. "Po nižji vrednosti ti za leto 2017 znašajo 631 evrov. ZSSS je letos ministru že trikrat predlagala nov izračun, vendar se minister na to ne odzove. Predvidevam da zato, ker je jasno, da so ocenjeni stroški prenizki," meni Jerkičeva. 

Delodajalci opozarjajo, da bi takšen dvig minimalne plače porušil razmerja in povzročil, da bi višje plače zahtevali tudi ostali zaposleni. Poudarjajo, da je Slovenija po višini minimalne plače v razmerju do povprečne plače že zdaj na prvem mestu v Evropi. S tem se načeloma strinjajo tudi sindikalisti. "Večkrat smo v ZSSS poudarili, da so razmerja prenizka, kar seveda ni težava minimalne plače, temveč plačnega modela, dodane vrednosti, kolektivnih pogajanj in še marsičesa. Z zadrževanjem rasti minimalne plače vedno znova ustvarjamo tudi pogoje, da se v ekonomiji stvari ne premaknejo. Minimalna plača tudi ni določena za zaščito delodajalcev, temveč je izraz spodobnega odnosa do delavcev in zaščita minimalnega socialnega standarda, zato je vezana na minimalne življenjske stroške in ne na zmožnosti delodajalcev," pravi prva sindikalistka v državi. 

Pripravljajo se na vlaganje tožb

V ZSSS tudi bdijo nad morebitnimi nepravilnostmi pri izplačevanju minimalnih plač, ki so jih nekaj letos že zaznali. "Nekaj posameznih, ki so bile po posredovanju odpravljene in vsaj dve zelo veliki: napačen obračun minimalne plače zaradi upoštevanja nadomestil in obračune nadurnega dela (ni samo problem minimalne). Pripravljamo se na vlaganje tožb," je dejala Jerkičeva. Prijave so posredovali na inšpekcijo in so bile napake večinoma odpravljene po posredovanju. 

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) od januarja 2020 spremlja obračunavanje minimalne plače in predvsem napake, ki se pri tem pojavljajo. "Pri pregledu plačilnih list zaposlenih z najnižjimi plačami za mesec januar 2020 so bile pogosto ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na izračun doplačil do minimalne plače.  V sodelovanju z vodstvi družb, v katerih so bile zaznane kršitve določb Zakona o minimalni plači, so bile nekatere nenamerne napake odpravljene. Kljub opozorilom, tudi delodajalskih organizacij, pa so nekatere sistemske napake, ki vplivajo na plačilo marsikaterega zaposlenega, ostale.  Da gre za "skupinsko" podlago za napačne obračune je očitno, saj smo enako nepravilnost ugotovili v kar nekaj primerih," pravijo v sindikatu.

Ugotovili so, da ni šlo za posamično, naključno napako, ampak za napačno razlago določil Zakona o minimalni plači v strokovni službi ene od delodajalskih organizacij. "Stališče te strokovne službe, da se v "plačo, ki se primerja z minimalno plačo" šteje tako osnovna plača delavca za dejansko opravljene ure kot tudi zneski bruto nadomestil za praznike, letni dopust … je zmotno, kar potrjuje tudi odločba inšpekcije za delo v konkretnem primeru. Zaradi napačne razlage, ki v plačo, ki se primerja z minimalno, plačo všteva tudi nadomestila, so posamezni delavci (različno, ker je različno število ur, ko se jim obračunava nadomestilo), mesečno oškodovani lahko tudi do več deset evrov. Ob tem je potrebno opozoriti, da višja doplačila do minimalne plače pomenijo seveda tudi višjo končno bruto plačo in s tem tudi višjo osnovo za nadomestila," so opozorili v SKEI.

Ker so se določene napake izkazale kot stalnica, ne le v dejavnosti kovinske in elektroindustrije, pač pa tudi drugod, je sindikat vse delodajalce javno pozval k pravilnemu obračunu plač. V nasprotnem grozijo s tožbami.

V Obalni sindikalni organizaciji pričakujejo, da bo vlada okrepila vse inšpekcijske nadzore in v ukrepe dala dovolj močne varovalke, ki bodo vse kršitelje delovnopravne zakonodaje ustrezno oglobile in jih odmaknile daleč proč od državne pomoči, saj se po njihovem mnenju pod krinko izrednih razmer v gospodarstvu dogajajo tektonski premiki v kontekstu povečevanja moči močnejše stranke v delovnem razmerju in oddaljevanju od še dostojnega plačila za opravljeno delo ter prerazporejanju državnega bogastva v zasebne roke.

Natančnega podatka o tem, koliko ljudi v Sloveniji prejema minimalno plačo, nima niti Statistični urad. "Tudi delodajalci ne, ker se ga uradno od januarja ne vodi. Ko je zakon izločil dodatke, smo ta podatek izgubili," pravi Jerkičeva. V Sloveniji je po podatkih zadnjega poročila Eurofunda (Minimum wages in 2019 – Annual review) najnižje plače (do 1,1-kratnika minimalne plače) prejemalo okoli sedem odstotkov zaposlenih, kar je okoli 61.800 ljudi.