Cenzusi za ugotavljanje upravičenosti do socialne pomoči se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, zato povišanje minimalne plače na 1074,43 evra bruto načeloma ne bi smelo vplivati na socialne transferje.

"Ker so se cene življenjskih potrebščin leta 2021 zvišale za 4,9 odstotka, bo s 1. februarjem 2022 nastopila uskladitev skladno s predpisi o uveljavljanju letnih pravic iz javnih sredstev, v katere se uvrščajo upravičenci do otroškega dodatka, znižanega plačila za vrtec, državne štipendije ter subvencije malice in kosila. S 1. marcem 2022 se bodo uskladili socialni transferji po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji ter osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka," so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dvig cen življenjskih potrebščin torej vpliva na dvig minimalne plače po Zakonu o minimalni plači, a povišanje najnižje plače posledično nima vpliva na tako imenovane letne pravice, kot so otroški dodatek, znižano plačilo za vrtec, državna štipendija ter subvencija malice in kosila. Naštete pravice se namreč odmerijo od dohodkov iz preteklega koledarskega leta. "Sprememba v višini dohodka vpliva na tako imenovane mesečne pravice (na primer denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine), pri čemer se bo s 1. marcem uskladil tudi znesek osnovnega minimalnega zneska, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči," so dodali.

Glede na navedeno na ministrstvu ocenjujejo, da dvig minimalne plače ne bo bistveno vplival na upravičence do navedenih socialnih transferjev, pri čemer pa so še izpostavili, "da se pri priznavanju socialnih transferjev upoštevajo tudi drugi dohodki, ki jih določa zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, konkretno pri denarni socialni pomoči pa tudi drugi prejemki, s katerimi si lahko oseba zagotovi preživljanje".

Kako bo višja minimalna plača vplivala na kreditno sposobnost prebivalstva? Več v spodnjem članku: 

Bodo sledile preostale plače in kako bo z inflacijo?

Mnenja o dvigu minimalne plače so deljena ‒ eni pravijo, da se premalo, drugi, da se preveč viša. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudarjajo, da minimalna plača raste tudi v večini drugih držav Evropske unije, "kar je po ocenah strokovnjakov Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) prispevalo k zagotavljanju dostojnega plačila". Dejstvo je, da je epidemija covida-19 močno poslabšala položaj zaposlenih, predvsem tistih z nizkimi plačami in minimalno plačo, "saj so pogosteje kot druge skupine izgubili zaposlitev, naraščanje cen življenjskih potrebščin pa je položaj najranljivejših skupin v zadnjem letu dodatno zaostrilo".

Povišanje zneska minimalne plače je minimalno in izhaja iz Zakona o minimalni plači. "Povišanje minimalne plače lahko po eni strani zagotavlja dostojnejše plačilo ranljivim skupinam in prispeva k zmanjšanju njihove materialne prikrajšanost. Po drugi strani pa lahko v državah z majhnimi razlikami med plačami, med katere sodi tudi Slovenija, hitra rast minimalne plače za ostale skupine zaposlenih deluje nespodbudno, saj lahko vodi v uravnilovko in povečuje pritiske za rast plač. Poveča lahko tudi stroške dela, zlasti v podjetjih, ki zaposlujejo takšno delo silo in pogosto spadajo med podjetja z nizko dodano vrednostjo," so opozorili na Umarju.

Dvigu minimalne plače namreč praviloma sledijo pritiski za dvig ostalih plač, kar lahko negativno vpliva na inflacijo, in obenem je slišati opozorila glede vzdržnosti gospodarstva. Po drugi strani smo priča podražitvam in svarilom, da številni težko preživijo in da živijo na pragu revščine. Minimalno plačo ali plačo blizu nje po grobi Umarjevi oceni prejema okoli 15 odstotkov zaposlenih in njen dvig za predlagan znesek bi po njihovih predvidevanjih k rasti povprečne plače v letu 2022 prispeval nekaj več kot pol odstotne točke. "V zadnjih mesecih je rast plač zmerna v večini dejavnosti, razmeroma visoka pa je zgolj, kjer je večje pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile ‒ v gostinstvu in gradbeništvu," so pojasnili.

V Umarjevi jesenski napovedi iz leta 2021 so sicer predvideli, da bo rast plač v Sloveniji, ki je bila leta 2021 velika, leta 2022 precej manjša. Pri vsem pa je po njihovih pojasnilih treba upoštevati tudi dejstvo, da v praksi povezava med inflacijo in rastjo plač ni preprosta. Pogosto je odvisna od širših gospodarskih razmer, hitrosti rasti plač in inflacije, pričakovanj o prihodnosti in narave šokov, ki prizadenejo gospodarstvo, so nanizali. "Zato ocenjujemo, da rast plač tudi ob povišanju minimalne plače ne bo ključni dejavnik, ki bi vplival na rast cen. Na rast cen namreč trenutno v največji meri vplivajo cene energentov in surovin na mednarodnih trgih ter ozka grla v proizvodno-dobavnih verigah," so poudarili.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!