Bodoči koalicijski partnerji načrtujejo večje spremembe in nadgradnje pokojninskega sistema, ki bo dolgoročno finančno vzdržen. Vzpostaviti želijo demografski sklad, povišati pokojnine, socialno pomoč in nadomestilo za brezposelnost ... Po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije bodo preučili tudi možnost vzpostavitve UTD.

Želijo si izvesti večje spremembe ter nadgradnje pokojninskega sistema, ki bi tako bil dolgoročno finančno vzdržen. Med ukrepi za okrepitev finančne vzdržnosti pokojninskega sistema je preoblikovanje Kada v neodvisen demografski sklad.

Da je ta nujen, se strinjata tudi sogovornika STA, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik in Srna Mandič s Fakultete za družbene vede, sicer predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje. Kot je navedla Mandičeva, imajo takšen sklad vse urejene evropske države. "Vloga sklada je v tem, da z njim družba obvlada dolgoročnejše in predvidljive spremembe strukturnega staranja prebivalstva. V letih 'debelih krav' nekaj naloži v ta sklad ter z dolgoročnim obrestovanjem ta sklad plemeniti in nameni bodočim generacijam upokojencev," je pojasnila. Pomemben pa je tudi simbolično, saj kaže skrb in načrtovanje prihodnosti, s katero se večina današnje generacije mladih sploh ne želi soočiti, dodaja sogovornica.

Seniorska olajšava

Glede na javnofinančne zmožnosti nameravajo koalicijski partnerji znova uvesti seniorsko olajšavo. Prispevno stopnjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja za delodajalce pa nameravajo poviševati za 0,8 odstotne točke na leto. Spodbujati nameravajo večjo vključenost in višja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Izredno usklajevanje pokojnin

Izredno usklajevanje pokojnin bi vezali na gospodarsko rast. Ob več kot triodstotni gospodarski rasti bi se pokojnine usklajevale enoodstotno, ob štiriodstotni rasti 1,5-odstotno ter ob petodstotni rasti dvoodstotno.

Predsednik Zdusa Sušnik nad takšnimi načrti ni navdušen. "Zdaj je konjunktura. Napovedujejo pa recesijo. Če Slovenija slučajno izgubi kakšnega od zunanjih trgov, bo gospodarska rast zelo nizka," je opozoril. Bolj bi bili zadovoljni, če bi bilo navedeno, da se bodo pokojnine usklajevale redno, po možnosti pa tudi izredno, da se nekoliko pokrije dolg iz preteklosti.

Minimalna pokojnina 613, minimalna plača 700 evrov

Minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo nameravajo koalicijski partnerji postopno povišati nad prag revščine, ki je trenutno pri 613 evrih. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pa bi postopno določili v višini najmanj 63 odstotkov. Za primerjavo: dvig minimalne plače je predviden za 4,5 odstotka vsako leto, na 700 evrov leta 2021. Bodoči koalicijski partnerji želijo takšno minimalno plačo, da bo ta omogočala dostojno življenje. Zajamčeno minimalno plačo naj bi uvedli tudi za agencijske delavce. Udarili bodo še po prekarnih oblikah zaposlitev. 

Preberite tudi: Novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec ima težave z iskanjem ministrskih kandidatov, ki bi prevzela zdravstveni in finančni resor.

Višina socialne pomoči

Višino socialne pomoči nameravajo povečati na 385 evrov, minimalni dohodek oz. cenzus za uveljavljanje socialne pomoči pa na 442 evrov do leta 2020. Prav tako naj bi povišali minimalno nadomestilo za brezposelnost. Preučiti nameravajo pogoje in javnofinančne posledice morebitne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka.

Po mnenju Mandičeve gredo spremembe glede pokojnine, socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost "absolutno v pravo smer". Je pa skeptična glede univerzalnega temeljnega dohodka. "Boljša je novejša Van Parijsova ideja o univerzalnem evropskem dodatku kot sredstvu za večjo identifikacijo ljudi iz EU," je ocenila.