Mladi običajno uporabljajo mobilno banko tiste banke, na kateri imajo odprt svoj prvi transakcijski račun. Večina bank ima posebne račune za mlade do določenega leta starosti (denimo do 27. leta), takšni računi običajno nimajo stroškov vodenja, mladi pa prav tako nimajo veliko transakcij. Zato v tem času ne razmišljajo tako pogosto o tem, da bi banko zamenjali. "Ko pa enkrat pridejo do situacije, ko se želijo osamosvojiti, potrebujejo financiranje, pa se začnejo spogledovati tudi s stroški bank in posledično iščejo boljše rešitve," pravi Ana Vezovišek, certificirana inštruktorica finančne pismenosti iz finančne svetovalne hiše Vezovišek & Partnerji.

Za mlade, ki so vpeti v mednarodno okolje, ki veliko potujejo, prejemajo nakazila oziroma pošiljajo denar v tujino, so tako vse bolj priljubljene tuje spletne banke in drugi finančnotehnološki ponudniki (finteh). Predvsem zaradi nižjih stroškov in dobre uporabniške izkušnje. Mnogi jih uporabljajo tudi kot svoj edini bančni račun, večina pa kot dodatnega. 

Med slovenskimi uporabniki sta najbolj priljubljeni tuji spletni banki Revolut in N26. Po podatkih davčnega registra je imelo na dan 17. 8. 2021 pri britanskem Revolutu kar 25.931 zavezancev odprtih 27.356 računov. Pri nemškem N26 pa je imelo 22.686 zavezancev odprtih 22.695 računov. 

Kakšni so stroški tujih mobilnih bank?

Tipični komitent slovenske banke ali hranilnice za paket bančnih storitev nameni v povprečju 70,47 evra na leto, ocenjujejo na Banki Slovenije. A razlika v ceni je lahko precej višja in je odvisna tudi od potreb in navad posameznega uporabnika. Kakšni pa so stroški spletnih bank v primerjavi s klasičnimi bankami?

Odprtje in vodenje računa sta brezplačna, prav tako so brezplačna negotovinska nakazila. Pri N26 lahko na mesec opravite do tri brezplačne dvige na bankomatu v evroobmočju, pri Revolutu pa je število brezplačnih dvigov na bankomatu omejeno na pet dvigov oziroma 200 evrov na mesec. Vsak naslednji dvig na bankomatu se pri Revolutu zaračuna v višini dveh odstotkov dvignjenega zneska oziroma najmanj en evro na dvig. Pri N26 pa je strošek dodatnih dvigov na bankomatu dva evra na dvig. Če bankomat zaračunava svojo provizijo, se ta še dodatno zaračuna. 

Pri obeh spletnih bankah lahko prejmete fizično plačilno kartico brezplačno.

"Gre za zelo veliko razliko med digitalnimi bankami (Revolut, N26) in klasičnimi bankami, ki jih Slovenci najbolje poznamo. Komitenti digitalnih bank namreč praktično nimajo stroškov poslovanja. Govorimo predvsem o stroških vodenja računa, plačevanja položnic, ugodnejših plačilih v tujih valutah in tako naprej. Ima pa vsaka potem svoje specifike, o katerih pa se moramo prej posebej pozanimati. Osnovni brezplačni račun pri Revolutu ima recimo omejitev glede brezplačnih dvigov na bankomatu (največ pet dvigov oziroma 200 evrov). A glede na to, da moramo Slovenci plačevati kar precej postavk znotraj bančnega računa, na koncu to sploh ni velika omejitev," pravi Vezoviškova.

Ali lahko pri tujih mobilnih bankah dobimo posojilo?

Za mlade so takšne mobilne banke še posebej zanimive tudi zato, ker na uporabniku prijazen način omogočajo spremljanje prometa na računu, načrtovanje osebnega proračuna in celo nakup, prodajo in posredovanje nekaterih najbolj znanih kriptovalut, pa tudi nakup delnic iz ZDA. 

Zato finančni svetovalci uporabo takšnih bank priporočajo vsem, ki jim tehnologija in tuji jezik ne predstavljajo težav. "Marsikdo namreč zgolj za bančne stroške na leto plača več 100 evrov, pa se tega niti ne zaveda. Četudi imamo v Sloveniji posojilo in smo vezani na slovensko banko, se nam splača kombinirati z računom v tujini," pravi Vezoviškova.

Imajo pa tovrstne digitalne banke določene omejitve, denimo glede posojil. "Za zdaj v večini nam Slovencem posojila (še) niso dostopna, vendar sem prepričana, da se bo tudi to v prihodnje spremenilo," pravi finančna strokovnjakinja.

Mladim, ki so vešči digitalnega okolja, je pri tovrstnih mobilnih oziroma digitalnih bankah všeč tudi to, da jim ni treba osebno hoditi do bančne poslovalnice, da lahko vse uredijo z le nekaj kliki. Hkrati pa tudi pri teh finteh bankah veljajo strogi varnostni predpisi in standardi, tako da tveganje ni nič večje kot pri klasični banki. Prav tako imajo tudi te banke jamstvo do 100.000 evrov. "Nadzor nad tovrstnimi bankami je reguliran ravno tako kot pri klasičnih bankah. Razlika je le v zahtevnejši tehnologiji in posledično tveganjih, ki jih mora banka upravljati in obvladovati," so za Cekin pojasnili na Banki Slovenije.

Ali nam lahko delodajalec plačo nakaže na račun pri tuji spletni banki? 

Mnogi imajo zadržke glede uporabe tujih spletnih bank, saj niso prepričani, ali bo ta zadostila vsem njihovim potrebam oziroma ali je sploh možno, da uporabljajo zgolj tujo spletno banko. Na Finančni upravi so nam potrdili, da ima lahko davčni zavezanec odprt zgolj račun na tuji spletni banki, ne pa tudi bančnega računa v klasični slovenski banki. To pomeni, da mu lahko delodajalec na račun pri spletni banki nakazuje tudi plačo. 

"Računi novodobnih digitalnih bank poleg številnih brezplačnih storitev nudijo tudi ugodnosti, kot so enostavno in hitro odprtje računa (praktično iz naslonjača), hiter prenos nakazil med uporabniki banke, nagrade za uporabo tovrstnih kartic, delitev računa (kadar gre recimo več oseb na kosilo itn.), načrtovanje in zelo nazorno spremljanje porabe, investiranje, varčevanje z zaokroževanjem zneska in številne druge ugodnosti. Gre tudi za prve račune, ki so tako imenovani debetni računi, a imajo hkrati funkcijo kreditnih kartic – nam omogočajo plačevanje preko spleta, z njimi plačujemo povsod po svetu in za to ne potrebujemo dodatnih kreditnih kartic in za njih posebej plačevati (še posebej za kakšne zlate kartice itn.). Zapravimo pa lahko le toliko, kot imamo na računu, kar pa je tudi dodatna varovalka – bodisi pred zlorabami ali impulzivnimi nakupi," pravi Vezoviškova.

Furs: Tudi v tem primeru morate račun pri tuji mobilni banki prijaviti

Odprtje računa pri teh bankah je enostavno in brezplačno, tako da ga marsikdo na začetku odpre iz radovednosti. Toda tudi če s tem računom ne poslujemo, ga je treba prijaviti finančni upravi. 

"Fizična oseba, ki odpre plačilni račun v tujini, mora finančni upravi ta račun prijaviti v osmih dneh od odprtja. Plačilnih računov, ki so odprti v Republiki Sloveniji, ni treba prijaviti, ker jih FURS pridobiva po uradni dolžnosti," so nam pojasnili na Fursu. 

Prijaviti je treba tudi plačilni račun v tujini, ki ga denimo študent odpre za nakazovanje štipendije, ali pa tudi če na računu nimamo obdavčljivih dohodkov.

Kaj pa, če imamo odprt račun pri britanski stavnici Bet365, predplačniški račun Skrill, Paypal, Monese in podobno? "Takih spletnih storitev ni treba prijavljati, dokler imajo vlogo elektronske denarnice. V primeru, da ponudniki te spletne storitve nadgradijo tako, da računi prevzamejo funkcijo plačilnega računa s personalizirano številko (npr. IBAN), na katerega se imetniku lahko nakazujejo prejemki (npr. plača), je tak račun treba prijaviti," so pojasnili na Fursu.

Zavezanec svoje tuje račune najlažje prijavi po elektronski poti, preko aplikacije eDavki (obrazec DR-Račun). Lahko pa plačilni račun iz tujine prijavi tudi na obrazcu DR-02. V obrazec je treba vpisati identifikacijske podatke ter v rubriko 10 podatke o tujem računu. K obrazcu je treba priložiti dokument, s katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa, ipd.), da finančni urad lahko preveri pravilnost oziroma točnost podatkov. Izpolnjen obrazec nato dostavi osebno ali po pošti na kateri koli finančni urad.

Po podatkih Fursa ima v tujini odprte račune kar 98.758 fizičnih oseb, 2759 fizičnih oseb z dejavnostjo in 19.768 pravnih oseb. Največ računov je odprtih v Nemčiji (27.064), Litvi (18.375) – Revolut je po brexitu račune preselil v Litvo, Avstriji (16.690), Združenem kraljestvu (11.232) in na Hrvaškem (7708).