Odločba o invalidnosti in iskanje nove zaposlitve

Odločba o invalidnosti in iskanje nove zaposlitve

Karmelina Husejnović
15.11.2022, 8:16
0
Poškodba, hudo obolenje ali poklicna bolezen lahko močno omejijo našo delovno sposobnost. V tem primeru lahko posameznik prejme odločbo o invalidnosti, ki pa mu lahko oteži iskanje morebitne nove zaposlitve. Do česa so delovni invalidi upravičeni, kako v tem primeru poteka iskanje nove zaposlitve in ali lahko svojo invalidnost na razgovoru za službo zamolčijo?

"Strah me je, da me naslednji delodajalci zaradi te 'oznake' ne bodo želeli zaposliti," je pred časom na družbenem omrežju svoje skrbi izrazila oseba, ko je zaradi poklicne bolezni dobila odločbo o II. kategoriji invalidnosti.

Za to, da razjasnimo, kakšne možnosti in pravice ima takšen posameznik, najprej poglejmo, kako zakonodaja obravnava invalide in koliko stopenj invalidnosti poznamo. 

Kaj pomenijo posamezne kategorije invalidnosti?

Kot so nam pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnava delovne invalide

"Po 7. točki 7. člena ZPIZ-2 je delovni invalid zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja," zapišejo v Zpiz. 

Ko pri delavcu nastane invalidnost, ki mu otežuje opravljanje dela, mora njegov primer obravnavati invalidska komisija. Ta zavarovanca glede na preostalo delovno zmožnost razporedi v eno od treh kategorij: 

I. kategorija invalidnosti: če delavec več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če gre za poklicno invalidnost, kjer zavarovanec nima več preostale delovne zmožnosti.

II. kategorija invalidnosti: če se delovna zmožnost za opravljanje poklica pri delavcu zmanjša za 50 odstotkov ali več.

III. kategorija invalidnosti: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno. V to kategorijo spadajo tudi delavci, ki jim je delovna zmožnost za poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

Moški na invalidskem vozičku
Moški na invalidskem vozičkuFOTO: Shutterstock

"V sistemu invalidskega zavarovanja sta uzakonjeni dve med seboj povezani načeli zagotavljanja pravic. Zavarovanci uveljavljajo pravice na zavodu, uresničujejo pa jih pri svojih delodajalcih. Namen varstva invalidov v okviru invalidskega zavarovanja je tudi v tem, da jih preusmeri od pasivnosti k aktivnosti in spodbuja k čim večji aktivni udeležbi na trgu dela in s tem povečanju zaposljivosti. Temu je namenjena tudi pravica do premestitve ali pravica do dela na drugem delu s krajšim delovnim časom od polnega," so poudarili na Zpiz. 

Delovni invalidi kot iskalci zaposlitve

V zadnjih letih se število iskalcev zaposlitve, ki imajo status delovnega invalida, zmanjšuje, kažejo številke. Konec 2019 je bilo na Zavodu za zaposlovanje (ZZS) prijavljenih 12.989 brezposelnih s statusom invalida, konec 2020 jih je bilo 12.185, konec 2021 je število padlo na 10.589. Konec oktobra letos pa je bilo evidentiranih 8927 brezposelnih oseb s statusom invalida.

Po drugi strani pa se povečuje število realiziranih zaposlitev brezposelnih invalidov. V letu 2019 se jih je zaposlilo 2875, v 2020 je novo zaposlitev dobilo 2828 delovnih invalidov, 3003 so se zaposlili v 2021, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa se je na novo zaposlilo 2022 oseb z odločbo o invalidnosti. 

Zaposlovanje invalidov se spodbuja z različnimi spodbudami in nagradami za delodajalce. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter Uredba o določitvi kvote pa predstavljata ključni okvir za kvotni sistem. Kvota je predpisani oziroma obvezni delež invalidov, ki jih je delodajalec, zavezanec za kvoto, dolžan zaposliti. Določa se jo glede na celotno število zaposlenih in glavno dejavnost delodajalca. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, z najmanj 20 zaposlenimi. 

Izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov nadzira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (JŠRIPS), ki med drugim tudi spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje.

Na trg dela se lahko vključujejo predvsem posamezniki z II. ali III. kategorijo invalidnosti. Če je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti, pa se zavarovanec ne more več zaposliti oziroma opravljati pridobitniške dejavnosti. 

Kako poteka zaposlovanje invalidov?

Pri večini brezposelnih invalidov zaposlovanje poteka tako kot pri vse ostalih brezposelnih osebah. To pomeni, da jih Zavod za zaposlovanje napotuje na prosta delovna mesta in vključuje v programe aktivne politike zaposlovanja. Seveda v skladu z zaposlitvenimi cilji osebe. "Te določita skupaj brezposelna oseba in svetovalec zaposlitve, in sicer na podlagi izobrazbe, znanj, izkušenj, motivacije, v primeru invalidnosti pa se dodatno upoštevajo posebnosti, ki izhajajo iz lastnosti in omejitev osebe," so pojasnili na ZZS. 

"V primeru večjih ovir in težav pri zaposlovanju, ki izhajajo iz invalidnosti, se invalidi z največ ovirami lahko vključujejo tudi v zaposlitveno rehabilitacijo," so dodali. 

Razgovor za službo
Razgovor za služboFOTO: Shutterstock

Ali morate potencialnega delodajalca že na razgovoru opozoriti na svojo stopnjo invalidnosti?

Če se brezposelni zavarovanec s priznano pravico na podlagi invalidnosti vključi v obvezno zavarovanje ali pa delovni invalid zamenja delodajalca, se sam odloči, ali bo potencialnega delodajalca obvestil o priznanih pravicah iz invalidskega zavarovanja. 

"Invalidnost ni poklic, v prvi vrsti je smiselno izpostaviti znanja, kompetence, izkušnje, motivacijo, izobrazbo ... Lastnosti in omejitve pa v tem kontekstu predstavljajo dodatno okoliščino," pravi Lea Kovač, svetovalka področja na Zavodu za zaposlovanje.

Če invalidnost pri zaposlovanju zamolči in se zaposli za polni delovni čas, ne more uveljaviti pravice do ustreznega nadomestila iz invalidskega zavarovanja kot zaposlena oseba. A takšnih primerov ni veliko. "Praviloma so novi delodajalci obveščeni o tem, da zaposlujejo zavarovanca, ki ima status delovnega invalida, saj zavarovanec na podlagi ustrezne zaposlitve na zahtevo pri zavodu pridobi denarno nadomestilo, prav tako pa ima delodajalec določene bonitete, če zaposli delovnega invalida," pravijo na Zpizu. 

In ko zavarovanec novega delodajalca obvesti o tem, da je pri njem podana invalidnost II. ali III. kategorije, potem mora delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi to invalidnost upoštevati. "Delodajalec lahko zaprosi zavod, da invalidska komisija zavoda o ponujenem delovnem mestu poda dopolnilno izvedensko mnenje o tem, ali je delovno mesto ustrezno ali ne," so še poudarili na Zpiz.  

Kako poteka zdravniški pregled pred zaposlitvijo v primeru invalidnosti?

Tako kot pri vseh ostalih zaposlitvah morajo tudi pri zaposlitvi invalidov ti ob nastopu nove službe opraviti zdravniški pregled pri za to pooblaščenih specialistih medicine dela, prometa in športa. 

Poteka pa enako kot za vse ostale zaposlene v določeni dejavnosti oziroma v skladu z veljavnimi ocenami tveganja za konkretno delovno mesto. Seveda pa se pri tem upoštevajo lastnosti in omejitve posameznika.

Pravice delovnih invalidov

Septembra 2022 je bilo v Sloveniji 43.471 invalidov II. In III. kategorije invalidnosti, ki so prejemali nadomestila iz invalidskega zavarovanja. A kaj sploh pripada delovnim invalidom? To je odvisno predvsem od ugotovljene kategorije invalidnosti. 

Rehabilitacija po poškodbi ali bolezni
Rehabilitacija po poškodbi ali bolezniFOTO: Shutterstock

Ob izpolnitvi določenih pogojev pa lahko uveljavlja naslednje pravice: invalidsko pokojnino, pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do nadomestila za poklicno rehabilitacijo in pravico do začasnega nadomestila, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delnega nadomestila, pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost.

Na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti ima zavarovanec naslednje pravice: 

1. Pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom s pravico do nadomestila za invalidnost. 

2. Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, s pravico do delnega nadomestila. 

3. Pravico do poklicne rehabilitacije s pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije. 

Vsi pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se presojajo na dan nastanka invalidnosti. V postopku priznanja pravic je potrebno najprej ugotoviti, kakšen status ima zavarovanec na dan nastanka invalidnosti (ali je vključen v obvezno zavarovanje, je brezposeln ...). "Če je zavarovanec v delovnem razmerju, mora zavarovancu pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, zagotoviti delodajalec," poudarjajo na Zpiz. 

V zvezi s tem na zavodu pojasnjujejo še, da se invalidnost lahko spreminja. "Vsaki spremembi invalidnosti sledi: pridobitev novih pravic, če se je zdravstveno stanje poslabšalo, lahko pa tudi izguba že pridobljenih pravic, če se je zdravstveno stanje izboljšalo."

Ali lahko delodajalec odpusti delavca, ki prejme odločbo o invalidnosti?

"Ne, v večini primerov tudi ni razlogov za to, saj invalidnost ni poklic, gre za določene prilagoditve dela in delovnega okolja. V primerih, ko to ni možno, potrebuje soglasje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe invalidu (MDDSZ)," poudarja Kovačeva. 

Delodajalčeva obveznost je, da zavarovanca, ki je ob nastanku invalidnosti pri njem v delovnem razmerju, obdrži na delu in ga razporedi na drugo ustrezno delovno mesto oziroma mu zagotovi delo s krajšim delovnim časom od polnega ali pa mu zagotovi pravico do poklicne rehabilitacije in delo, ki ga bo opravljal po njej.

"Delovnemu invalidu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega," so še pojasnili na Zpiz.

Delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe in če utemeljenost teh razlogov potrdi invalidska komisija.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke