"Nizozemski turisti množično zapuščajo Hrvaško", "Nizozemci po resnem opozorilu nizozemske vlade parkirajo prtljago", "Nizozemska dala Hrvaško na oranžno listo", "Nizozemci odšli s Hrvaške in bodo dopust nadaljevali v sosednjih državah, da bi se ob prihodu domov izognili samoizolaciji", so bili naslovi hrvaških spletnih časnikov, medtem ko bili tudi mi z družino na hrvaški obali.

Letos je priprave na družinski dopust tudi pri nas močno zaznamoval novi koronavirus. V bistvu do zadnjega nismo vedeli, kje bi dopustovali in ali je sploh pametno in odgovorno oditi od doma. Še januarja smo se spogledovali z možnostjo počitnic na enem izmed grških otokov, da bi šli prvič s tremi otroki na letalo. Po preverjanju pri več turističnih agencijah se je izkazalo, da bi bilo za nas v visoki sezoni predrago, zato smo raje tako kot vsako leto doslej rezervirali apartma na Hrvaškem. Vplačali smo okoli 800 evrov akontacije, a ponudnike konec marca prosili za povračilo denarja zaradi novonastale situacije po razglasitvi svetovne pandemije. Vplačan denar so nam vrnili brez kakršnih koli dodatnih vprašanj in zapletov.

Vmes smo se držali doma. Omejili so gibanje in zaprli so občinske meje. V pričakovanju vročega poletja smo razmišljali o nakupu bazena. A situacija se je na srečo umirila in znova se je prebudilo trdno upanje na dokaj "običajen" dopust.

Pretekla leta smo nastanitev rezervirali že januarja ali februarja, saj smo s tremi otroki želeli nekaj primernega, cenovno "normalnega" in predvsem blizu plaže. Povem vam, da smo v preteklosti večkrat naleteli na odgovore ponudnikov, češ da imajo v iskanem terminu praviloma zadnja dva tedna julija ali prva dva tedna avgusta že vse rezervirano celo leto vnaprej.

Tokrat je bilo drugače. Izbira je bila pestra in lahko smo dobili odlično ponudbo tudi v zadnjem hipu. Predvsem na račun odpovedi tujih turistov, so nam dodatno pojasnili. Dva dni pred dejanskim odhodom smo rezervirali in delno vplačali nekaj denarja kot garancijo, da bomo res prišli na za nas sanjsko destinacijo. Na hrvaškem otoku blizu Zadra z dobrimi in pogostimi trajektnimi povezavami s celino. Za vsak slučaj. Da, resnično. Priprave na odhod so zaznamovali izpolnjevanje obrazca za hitrejši in enostavnejši prestop meje s Hrvaško, natančno preverjanje evropskih zdravstvenih kartic, spremljanje uradnih spletnih strani z najnovejšimi podatki o situaciji glede covida-19.

Na pot smo seveda odšli zdravi in upam, da se bomo v začetku prihodnjega tedna tudi zdravi vrnili. V resnici me je seveda strah okužbe z novim koronavirusom v družini, obenem pa se bojim, da ne bi kateri od otrok dobil vročine zaradi denimo vnetih ušes ali vnetja mehurja. Čuvamo se bolj kot prej. Na "naši" plaži na srečo ni pretirane gneče in kopalci se držimo bolj zase. V trgovino gre vsake toliko eden od naju brez otrok, pekarna in tržnica sta na prostem. Včasih gremo zvečer vsi skupaj vseeno na sladoled. Zunaj smo si trikrat privoščili pico, sicer kuhamo sami. Prejšnja leta je bilo kuhanje na dopustu bolj izjema kot pravilo. Aja, pa na trajektu smo raje ostali kar v avtomobilu.

Namreč, nikoli ne veš. Hrvaško je kar nekaj držav uvrstilo na rdeči ali oranžni seznam. Naša južna soseda je v Sloveniji na rumenem seznamu, tako da se lahko vrnemo domov brez odrejene karantene, ob predložitvi dokazil, da smo bili "samo" na Hrvaškem in ne denimo tudi v BiH ali v Srbiji. Za prvi teden imamo račun ponudnika, za drugi in tretji teden smo se za bivanje v hiški družine moje sestre prijavili v turističnem uradu. Skrbno sem shranila račun cestnine in vožnje s trajektom, enako bom storila za nazaj. Prejšnja leta sem jih takoj po prihodu odvrgla v smeti. Zdaj večkrat dnevno preverim novosti in morebitne nove ukrepe. Zaenkrat ne kaže, da bi se morali predčasno vrniti, a nikoli se ne ve. Mi smo vseeno pripravljeni.

V zadnjih dneh tudi berem o sicer čisto nepreverjenih ugibanjih, da bodo zadnjih 14 dni pred vnovičnim začetkom šole morda znova zaprli meje s Hrvaško z namenom zajezitve vnosa virusa iz tujine. Bliža se september in začetek pouka. Močno, močno stiskam pesti, da bodo vsi šolarji in vrtčevski otroci novo šolsko in vrtčevsko leto začeli, kot je bilo v navadi doslej. A nikoli se ne ve. Razmere se namreč lahko hitro spremenijo ... drugačne so iz dneva v dan, lahko bi celo rekli, da iz ure v uro. Bomo videli, medtem pa na obali vsaj za nekaj trenutkov skušali pozabiti.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!