Na že pripravljeno toploto iz vročevodnih omrežij daljinskega ogrevanja pri individualnih hišah običajno ne moremo računati, saj je odjem na površinsko enoto izven urejenih sosesk z večstanovanjskimi zgradbami preskromen.

Kljub temu predstavlja takšen vir zelo elegantno rešitev, saj se nam ni treba ukvarjati z izbiro in dobavo ustreznega vira, prav tako ni treba razmišljati o vzdrževanju ogrevalnih naprav.

Ogrevamo le sami sebe?

Toploto lahko pripravljamo lokalno, torej v vsakem prostoru posebej z ločeno ogrevalno napravo ali pa centralno v enem večjem ogrevalnem sistemu in jo z medijem, to je lahko ali voda ali zrak, prenašamo po celotnem objektu oziroma prostorih, ki jih želimo ogrevati.

Pri lokalnem ogrevanju so naprave, ki proizvedejo toploto, praviloma tudi že ogrevala, pri centralnem načinu ogrevanju pa si lahko izberete različna ogrevala, posledično s tem tudi različne načine ogrevanja prostorov.

Upoštevajte, da so vrste ogrevanja med seboj povezane. To pomeni, da z izbiro nizkotemperaturnega kotla oziroma toplotne črpalke izberete nizkotemperaturno ogrevanje, z njim pa so povezane večje površine za stensko ali talno ogrevanje oziroma večje površine radiatorjev.

Radiatorsko ogrevanje

Radiatorski način ogrevanja je najbolj razširjen, saj ga odlikujeta enostavna in poceni vgradnja, nezahtevno je tudi vzdrževanje in čiščenje.

Treba pa je upoštevati, da ne boste mogli ogrevanega prostora neomejeno urediti v estetskem smislu, saj so rešitve s skrivanjem radiatorjev za predmete ali okrasne plošče s stališča ogrevanja in ekonomike zelo slaba rešitev. Radiator namreč največji del toplote odda s sevanjem, in če "ne vidi" prostora, ki ga ogreva, bo oddal drastično manj toplote.

Pomanjkljivost radiatorskega ogrevanja je neugodna razporeditev temperatur po višini. Pri visoki površinski temperaturi radiatorjev je intenzivna tudi cirkulacija zraka, ki povzroča dviganje prahu, na kar morajo biti pozorni predvsem astmatiki in družine z majhnimi otroki in hišnimi ljubljenčki.

Radiatorji so manj primerni za nizkotemperaturne sisteme, takrat upoštevajte, da boste morali bistveno povečati njihovo površino za enak izkoristek. Radiatorji so po drugi strani preizkušen način ogrevanja in večina projektantove izbire.

Nizkotemperaturno ogrevanje

Pri nizkotemperaturnem ogrevanju so ogrevala preračunana in zasnovana na vstopno temperaturo od 50 do 55 °C, izstopna temperatura znaša okoli 40 °C. Če želite doseči podobni toplotni učinek kot pri običajnih sistemih ogrevanja, kjer je temperaturni indeks približno 90/70 °C, morajo biti površine radiatorjev ustrezno večje.

Pri obstoječih starejših ogrevalnih sistemih ogrevanja z višjim temperaturnim indeksom so ogrevala v večini primerov toplotno predimenzionirana, a z razlogom, saj so bili starejši ogrevalni sistemi večinoma zgrajeni brez ustreznega toplotnega izračuna in tehnične dokumentacije.

Če z vgradnjo dodatne toplotne izolacije in energetsko varčnih oken na obstoječi zgradbi omejite in zmanjšate toplotne izgube, lahko obstoječi radiatorji, ki so dimenzionirani za režim 90/70 °C, primerno ogrejejo prostor tudi z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja 50/40 °C.

Talno ogrevanje

Talno ogrevanje je najstarejši znan način centralnega ogrevanja, uporabljali so ga že v starem Rimu za ogrevanje kopališč in hiš. Velika prednost je, da je skrit našim očem, a moramo pred njegovo vgradnjo temeljito premisliti in načrtovati, kajti pozneje nas bodo morebitne napake drago stale. Še pred izračunom in izvedbo je zelo dobro vedeti, kakšne bodo talne obloge, kako boste razmestili pohištvo in kako zastrli okna.

Učinkovitost in izkoristek talnega ogrevanja sta odvisna od temperature tal oziroma razlike med temperaturo zraka in tal. Kljub temu da so topla tla prijetna za hojo, pa temperatura ne sme presegati 26 °C za prostore, kjer se zadržujemo dalj časa. Talno ogrevanje je zelo primerno za sisteme nizkotemperaturnega ogrevanja, ki mu je treba dodati

Največja prednost talnega ogrevanja je idealen temperaturni profil, ki zagotavlja ugodno razporeditev temperature od tal do stropa. Bivanje v takem prostoru s talnim ogrevanjem je prijetno in zdravo, manjši so tudi stroški ogrevanja.

Pri talnem ogrevanju se v primerjavi z radiatorskim oziroma sevalnim načinom ogrevanja doseže enak občutek toplote pri 1 do 2 °C nižji povprečni temperaturi, kar pomeni od 6 do 12 % prihranka energije, potrebne za ogrevanje. Izgube energije med zračenjem so manjše kot v prostorih, kjer so radiatorji nameščeni neposredno pod okni.

Pri talnem ogrevanju predstavlja celotna površina tal enotno grelno telo, ki tudi pri majhni temperaturni razliki, denimo temperatura tal 23 °C, željena temperature v prostoru 20 °C, učinkovito greje prostor.

Razlog je v veliki površini, ki oddaja od 50 do 80 % toplote s sevanjem, medtem ko je delež sevanja pri radiatorskem ogrevanju največ 25%. Še namig za astmatike – dvigovanja prahu zaradi gibanja zraka skoraj ni.

Električno talno ogrevanje

Električno talno ogrevanje je mogoče uporabiti kot izključni vir ogrevanja prostorov, lahko pa le kot dogrevanje tal v prostorih, ki so sicer ogrevani kako drugače.

Načrtujemo ga lahko kot akumulacijsko ogrevanje, ki bo uporabljalo cenejši, nočni tok, kot delno akumulacijsko ogrevanje ali kot neposredno ogrevanje s premišljeno uporabo najcenejše tarife električnega toka.

Sistem ogrevanja sestavljajo akumulacijski grelni elementi, elementi za dodatno ogrevanje ter elektronika, ki vodi in regulira sistem. Z ustrezno regulacijo lahko temperaturo tal avtomatsko prilagajate za vsak prostor in za različna obdobja dneva.

Stensko ogrevanje

Stensko ogrevanje je po principu podobno talnemu ogrevanju, razlika je le v tem, da morate pri polaganju cevnih sistemov pozornost nameniti arhitekturi prostorov. Pri toplotni povezavi na steno so cevi v dobrem stiku s steno, ki predstavlja tudi hranilnik toplote.

Temperaturne spremembe so dokaj počasne, izolacija sten, predvsem če so to zunanje ali debelejše nosilne stene, pa mora biti zelo dobra in učinkovita.

Za ugodje je primernejše ogrevanje zunanjih sten, ki pa povzroča precejšne izgube in zahteva zelo dobro izolacijo. Najvišje temperature naj bi bile nižje od 35°C, pri čemer pa je treba paziti tudi na razliko temperatur med posameznimi stenami, ki naj ne presega 10 do 15 °C, sicer počutje ne bo več prijetno.

Sistemi stenskega in stropnega ogrevanja so primerni za hiše z majhnimi toplotnimi izgubami, ki jih lahko pokrijemo z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom. Temperatura na površini stene mora biti pri hlajenju vedno in povsod višja od temperature rosišča zraka, kar v soparnih dneh pomeni manj učinkovito hlajenje.

Stropno ogrevanje

Kadar cevi položimo pod omet na stropu, je govora o stropnem ogrevanju. Za ogrevanje bivalnih prostorov je tak način primeren le, kadar načrtujemo tudi hlajenje prostorov, saj za to uporabimo iste cevne napeljave.

Pri izvedbi sistema uporabimo ploščne panele, ki imajo predpripravljene cevi, ki jih ob montaži zaporedno povežeto v skupno zaključeno ogrevalno zanko.

Temperatura v stropnih ogrevalnih sistemih zaradi ugodja naj ne preseže 35 °C, saj se pri višjih temperaturah ne boste počutili dobro, kajti zgornji del telesa, predvsem glava, bo prejel preveč toplote od segretega stropa.

Toplozračno ali konvektorsko ogrevanje

Vpih toplega zraka je v stanovanjskih prostorih v Evropi manj razširjen, v severni Ameriki je precej drugače. Eden od vzrokov je v tem, da kanali oziroma cevi za razvod zraka zavzemajo precej več prostora kot pa cevi za razvod ogrevalne vode, kar v povprečnem ameriškem domu ne predstavlja večje ovire, saj so tudi njihovi bivalni prostori, prav tako kot avtomobili, praviloma predimenzionirani.

Pri toplozračnem ogrevanju se na vsak način izognite povzročanju hrupa pri razvodu zraka. Tako je izjemnega pomena način vpiha toplega zraka, ki mora zagotavljati občutek ugodja, predvsem kadar isti sistem uporabljamo tudi za hlajenje.

Priprava toplega zraka je lahko centralizirana, razvod pa je razpeljan po vseh prostorih, lahko pa pripravimo zrak v prostoru, do katerega pripeljemo toploto z vmesnim medijem, navadno z  vročo vodo.

Razvodni kanali za zrak zavzemajo precej več prostora kot razvod vroče vode, hkrati pa za neposredni razvod zraka potrebujemo tudi nekaj več energije. Konvektorsko ogrevanje je primerno za uporabo nizkotemperaturnega ogrevanja in takrat, ko kombiniramo ogrevanje s klimatizacijo ali prezračevanjem.