Polovica testiranih izdelkov na primerjalnem testu, ki ga je opravila slovaška uprava za varno hrano, je pokazala na bistvene razlike v kakovosti, so pojasnili na slovaškem kmetijskem ministrstvu. 

Na Slovaškem so v primerjalnem testu preverili vsebino 22 prehranskih izdelkov, in sicer v Bratislavi in v dveh, 20 kilometrov oddaljenih, avstrijskih mestih.

Med preiskovanimi znamkami so bili najbolj na udaru Coca Cola, Teekanne (čaj Earl Grey), Iglo (ribje palčke), Clever (limonada iz pomaranč, jogurt, mocarela), Manner (napolitanke), Lovilio (mocarela), Milbona (sir), Kotanyi (začimba - cimet).

Pijača z okusom pomaranče nemškega proizvajalca Rewe na Slovaškem ni vsebovala dejanskega soka iz pomaranč kot enak izdelek v Avstriji, imel pa je več aditivov in stabilizatorjev.

Coca Cola, ki so jo prodajali na Slovaškem je vsebovala cenejši glukozni sirup, medtem ko so avstrijski potrošniki to pijačo imeli sladkano s pravim sladkorjem.

Gre za senzorično raziskavo

Izbrani izdelki so bili iz različnih prehranskih sektorjev. Vključevali so šest mlečnih izdelkov, pet mesnih, dva ribja izdelka, dva izdelka iz čokolade, en pekovski izdelek, dve pijači, eno kavo, eno mešanico začimb, eno začimbo in en čaj.

Vse izbrane izdelke so predali v senzorično raziskavo, kjer so strokovnjaki ocenili barvo, teksturo, vonj, okus in zunanji izgled.

Izdelke so predali tudi v laboratorijsko analizo, kjer so preverili indikatorje kakovosti za posamezno skupino izdelkov. Na primer v mesnih izdelkih so preverjali količino dejanske vsebnosti mesa, v mlečnih izdelkih vsebnost maščobe in proteinov, v čokoladah vsebino kakava. Preverili so tudi dejansko težo proizvoda v celotni teži izdelka (zamrznjene ribe, začimbe, čaj) ter prisotnost aditivov - sladil, umetnih barvil, konzervansov.

Ocene so izdelke razdelile v tri skupine. V skupini, kjer med enakimi živili niso našli bistvenih razlik, je pristalo devet izdelkov, pri treh so našli manjše razlike, ki so vplivale na kakovost, pri desetih pa večje razlike, ki so občutno vplivale na kakovost izdelka.

Največje razlike so zaznali v štirih mlečnih izdelkih, dveh pijačah, enem ribjem izdelku, eni začimbi, eni slaščici in enem čaju. V nekaterih izdelkih so živalske maščobe nadomestili z rastlinskimi, uporabljene so bile sestavine z nižjo vsebnostjo maščob, nižjo vsebnostjo mesa, namesto sladkorja so bila dodana sladila, sadje so nadomestili z barvili in sadnimi aromami. Bistvene razlike so zaznali tudi pri teksturi izdelkov, pri vsebnosti trdnejših delcev v mesu, velike razlike pa so bile še pri okusu in barvi izdelkov, kot tudi pri kakovosti embalaže.

In medtem ko drugod aktivno dokazujejo, da obstaja sporna praksa podjetij, se v Sloveniji institucije otepajo odgovornosti za nadzor nad kakovostjo hrane

Slovenska uprava za varno hrano nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive institucije na Slovaškem in Madžarskem, pravijo v upravi. Za kakovost ni pristojen niti sektor za varstvo potrošnikov. V Zvezi potrošnikov Slovenije se medtem sprašujejo, če naj to financirajo njihovi člani.

Trditev, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne morejo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v njihovi pristojnosti, so glede zadnjih razkritij o različni kakovosti enakih izdelkov v Evropi pojasnili v upravi. Ob tem so dodali, da je primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov v domeni nevladnih potrošniških organizacij.

V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

Na ministrstvu za gospodarstvo sicer deluje tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence, a tam pravijo, da so pristojni predvsem za pripravo sistemskih predpisov s področja varstva potrošnikov in konkurence. "Sicer pa je v zvezi z domnevno dvojno kakovostjo živil istih blagovnih znamk v različnih državah članicah stališče ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je treba na ravni EU zadevo raziskati in potrošnikom na območju celotne EU zagotoviti enako kakovost živil iste blagovne znamke, saj za razlikovanja po našem mnenju ni upravičenih razlogov," so še pojasnili na ministrstvu.