Mnenja o liberalizaciji cen goriva so različna. Številni pravijo, da bi najbrž povzročila dvig marž, čeprav v maloprodajni ceni pomenijo majhen delež.  Največjo utež imajo namreč dajatve. "V Sloveniji si že desetletje prizadevamo, da bi se cene naftnih derivatov tako kot drugod v Evropski uniji oblikovale tržno," je poudarila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije. "Na zbornici smo prepričani, da je skrajni čas, da Slovenija kot zadnja med članicami EU opusti regulacijo," je poudarila in ocenila, da se vseeno dogajajo pozitivni premiki, saj tako strokovnih in intenzivnih pogovorov s predstavniki vlade, kot so zdaj, še ni bilo.

Vodja službe za analize ekonomskih politik na ministrstvu za finance Gonzalo Caprirolo, ki je predstavil analizo ministrstva o ekonomskih vidikih deregulacije cen naftnih derivatov, je med ključnimi posledicami liberalizacije izpostavil rast profitnih marž in cen; marža bi na dolgi rok bila najverjetneje višja od trenutne ravni, učinkovitost režima cen bi bila lahko ogrožena. Obenem ima liberalizacija posledice na javne finance: zmanjšali bi se namreč davčni prihodki, strošek bi predstavljala vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje cen.

Učinek na potrošnike bi bile po njegovih pojasnilih višje cene naftnih derivatov, zmanjšala bi se transparentnost cen, stroške bi imeli tudi s pridobivanjem informacij o cenah in iskanjem lokacij bencinskih servisov. Distributerji bi medtem povišali marže, povečala bi se možnost zvišanja dobička, je navedel. Vprašal se je, kdo izgublja in kdo pridobiva v trenutnem režimu, saj se trg sooča z manjšim povpraševanjem, kar je velik izziv.

Cene naftnih derivatov brez dajatev se tako v Sloveniji kot Avstriji gibljejo v isti smeri, približno enaka je tudi pot maloprodajnih cen, vendar pa se občasno zgodijo začasni odkloni – zaradi davkov, ki so pri nas večji kot pri sosedih. "Ali je to dobro ali ne, ne bom sodil, o tem naj odloča vlada," je dejal.

Ravno gibanje cen je zanj dober argument za ohranitev trenutnega sistema regulacije. Cene v vsej Evropski uniji se namreč gibljejo enako, ko rastejo, pri zniževanju cen pa razlike nastanejo v hitrosti – ta je v Sloveniji ravno zaradi regulacije hitrejša. Razlike v ceni po njegovih pojasnilih obstajajo v glavnem zaradi obdavčitve, saj ima Slovenija v primerjavi s preostalimi državami zelo majhne marže. Kot je sklenil Caprirolo, bi liberalizacija med drugim povzročila višje cene, zmanjšala bi se transparentnost cen, znižali bi se javnofinančni prihodki. Lahova je sicer v bran trgovcem poudarila, da glavni motivator liberalizacije ni dvig marž in želja trgovcev po ustvarjanju dodatnega dobička.

Ekonomista Aljoša Feldin in Igor Masten, ki sta skupaj s Sašem Polancem za trgovinsko zbornico pripravila analizo o deregulaciji cen naftnih derivatov, sta prepričana, da bi višje marže spodbudile konkurence med obstoječimi in morebitnimi novimi ponudniki. Feldin je sicer mnenja, da se bodo marže povišale, vendar pa ne bodo šle veliko gor, saj trgovci po njegovi oceni dobičke ustvarjajo s prodajo drugega blaga, ki ga ponujajo v trgovinah na bencinskih servisih.

Po izračunih avtorjev študije bi se proračunski prihodki na račun liberalizacije naftnih derivatov zmanjšali za približno 16,3 milijona evrov. Kot je poudaril Masten, javnofinančni razlogi ne morejo biti pogoj za regulacijo cen naftnih derivatov – očiten dokaz je namreč, da ima 27 od 28 članic EU cene pogonskih goriv liberalizirane.

Odločili bodo v dveh tednih

Vlada bo v prihodnjih dveh tednih znova odločala o delni sprostitvi cen naftnih derivatov. Tako izhaja iz predloga uredbe, po kateri bi ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ostali regulirani kot doslej, medtem ko bi ceno 100-oktanskega bencina in kurilnega olja določali trgovci.

Kot izhaja iz predloga uredbe, bi ukrep določitve cen ostal v veljavi za motorni 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo. Cene bi se oblikovale enako kot doslej, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro, modelske cene pa se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Marži distributerjev se po predlogu ne spreminjata: tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter.

"Na podlagi ugotovitev, da je povpraševanje po 98- in več oktanskem neosvinčenem motornem bencinu cenovno precej neelastično, hkrati pa je 95-oktanski motorni bencin, ki bo še naprej pod regulacijo, dober substitut 98- in več oktanskemu bencinu, ministrstvo za finance ocenjuje, da bo prišlo do sorazmerno majhnega izpada javnofinančnih prihodkov odprave regulacije cen 98- in več oktanskega bencina, to je za približno 300.000 evrov," piše v predlogu uredbe.

Pri ekstra lahkemu kurilnemu olju pričakujejo, da se zaradi precej konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov končna cena za potrošnike (skupaj s prevozom goriva na dom) ne bo bistveno spremenila, zato zaznavnih finančnih učinkov ne bo.

Distributerji naftnih derivatov so že večkrat dali pobudo za liberalizacijo cen, vlada pa je o njej začela razmišljati jeseni lani po pozivu gospodarskega ministrstva. Vlada je takrat sklenila, da še štiri mesece ohrani veljavni model oblikovanja cen, medtem pa pridobi dodatne analize trga, na podlagi katerih se bo odločila o morebitni liberalizaciji trga.

Konec januarja je nato padel predlog o delni sprostitvi cen samo za 100-oktanski bencin in kurilno olje, a je vlada na začetku februarja, tik preden se je iztekla takratna uredba, še za dva meseca, torej do aprila, podaljšala veljavni sistem določanja cen naftnih derivatov.

Februarja so se sestali predstavniki ministrstev za finance,  gospodarstvo in infrastrukturo, na katerem so se odločili za postopno liberalizacijo cen naftnih derivatov. Prvi korak je liberalizacija za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra lahkega kurilnega olja.