Da svet po covidu-19 ne bo več isti, je zdaj že jasno. Še nekaj časa se stvari ne bodo postavile na stare tire in vprašanje je, če bo še kdaj tako, kot je bilo. To bo najbolj očitno v turizmu. Letos lahko pričakujemo le 30 odstotkov prometa iz leta 2019. V naslednjem letu bi lahko prišli na 70 do 80 odstotkov prometa iz leta 2019, vrnitev na raven izpred pandemije pa je najprej mogoča šele leta 2023 ali 2024.

"Turizem v Sloveniji je zaradi pandemije v najhujši krizi v zgodovini. Glede na število prihodov in prenočitev se nahaja na ravni pred desetimi leti," pravijo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Pandemija novega koronavirusa za globalno gospodarstvo po ocenah Svetovne turistične organizacije (UNWTO) predstavlja kar 10-krat večji šok kot finančna kriza 2008/2009. Svetovni turizem pa je pahnila na raven izpred 30 let. 

Čeprav priprave na poletno počitniško sezono trenutno potekajo zgolj na načelni ravni, so v turizmu zmerno optimistični. "Boljših rezultatov od lani ni težko doseči. Za letošnje leto pričakujemo, da se bo turizem malce odprl, da bo lahko začel funkcionirati, seveda omejeno. Pričakujemo celo, da nam bo uspelo pripeljati kakšne tujce iz bližnjih dežel že v poletni sezoni. Te številke pa bodo najbrž takšne, kot so bile leta 1992, po osamosvojitvi. Torej, daleč od česarkoli, s čimer bi se hvalili. Vendar pričakujemo, da se bo ta trend odprl," je za Cekin.si dejal Mišo Mrvaljevič iz Združenja turističnih agencij Slovenije (Ztas). 

Ljudje so lačni potovanj

Čeprav ta hip že potovanje v drugo občino ali regijo predstavlja velik izziv, je povpraševanje po potovanjih že kar veliko. "Telefoni zvonijo, e-maili dežujejo. Ljudje bi šli, na vsak način. Prvič se dogaja, da ljudje ne sprašujejo po cenah, ampak kam lahko gredo. Povprašujejo po destinacijah, kamor lahko potujejo," pravi Mrvaljevič.

Razpoloženje je podobno pri potnikih po vsem svetu. Številni že v nizkem startu čakajo zeleno luč, da bodo lahko znova potovali. Na to nakazuje tudi dejstvo, da je spletni iskalnik za letalske povezave Skyscanner opazil povečan obisk ljudi na dneve, ko so se pojavljale novice glede cepljenja. Tako je denimo že 9. novembra 2020, ko je prišla novica o več kot 90-odstotni učinkovitosti Pfizerjevega cepiva, povpraševanje po povratnih letih iz ZDA poskočilo za kar 39 odstotkov v primerjavi z dnevom poprej. Rezervacije letalskih kart pa so v tistem dnevu poskočile za kar 25 odstotkov. Podobne trende so opazili tudi ob novicah glede drugih cepiv in ob začetku cepljenja. 

Trenutno slovenske turistične agencije prek spleta prodajo nekaj malega letalskih vozovnic in nastanitev. "Potnikov ne sprašujemo o tem, na kakšen način uredijo formalnosti, da tja gredo. V okviru trenutnih omejitev je to njihova odgovornost," je dejal Mrvaljevič. 

V Združenju računajo, da se bo stanje v naslednjih dveh mesecih stabiliziralo in da bomo v tem času precepili že dovolj ljudi. "Tako, da so priprave že za okoli 1. maja, pri čemer bo večinoma šlo za tiste dežele, ki Slovencem z minimalnimi formalnostmi omogočajo odhod na njihova ozemlja. Če bodo umaknili omejitve na občine, to za nas zagotovo pomeni Hrvaško. Zagotovo bodo kakšni čarterji še v dežele, kamor smo tudi lani uspeli potovati. To so recimo Grčija, Španija, Kanarski otoki, Dubaj in mogoče Egipt in Turčija, če bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) dovolil, da gremo tja. To so vse dežele, ki imajo precej ustrezno sliko, po drugi strani pa tujcem dovoljujejo prihode," pravi Mrvaljevič.

Kam bomo lahko potovali iz Ljubljane?

Lani je Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana doseglo le 17 odstotkov prometa iz leta 2019, čeprav so še poleti računali, da bodo dosegli vsaj 30 odstotkov. Oskrbeli so približno 290.000 potnikov. Letos upajo na boljše rezultate, tudi zaradi novega terminala.

Na brniškem letališču se namreč zaključuje gradnja razširjenega potniškega terminala, ki bo z julijem že lahko sprejel prve potnike. Trenutno je sicer letališče na Brniku z rednimi letalskimi linijami povezano le z Beogradom (Air Serbia), Frankfurtom (Lufthansa) in Istanbulom (Turkish Airlines). Predvidoma marca bo možno iz Ljubljane leteti tudi v Pariz (Air France), konec marca znova tudi v London (EasyJet) in Varšavo (Lot). 

Poleti naj bi se odprlo še več letalskih povezav z Ljubljano. Tako naj bi se vrnile povezave do Bruslja (WizzAir in Brussels Airlines), Münchna (Lufthansa), Züricha (Swissair), Moskve (Aeroflot), londonskih letališč Heathrow (British Airways) in Luton (EasyJet), pa tudi do Tel Aviva (Israir Airlines), Antalije (Sun Express) in Helsinkov (Finnair). V poletnem času bo tudi nekaj čarterskih letov. 

Datumi pričetka letov in obsegi letenja bodo odvisni predvsem od omejitev pri prehodih meja in drugih restriktivnih ukrepov v posameznih državah, pa tudi od povpraševanja po samih letih.

Se bodo potovanja podražila? Mrvaljevič pravi, da je ta hip to težko napovedati, a bistvenih odstopanj ne pričakuje. "Kar se tiče počitnic, se zdi po trenutnih cenah, ki nam jih ponujajo partnerji iz različnih držav, da bo cenovni okvir enak kot lani in predlani. To pomeni, da neke bistvene podražitve na ponudbeni strani počitnic zaenkrat ne pričakujemo. Je pa to odvisno tudi od tega, koliko hotelov se bo odprlo v sezoni in od tega, kakšna bo dostopnost. Potovanja v kakšne evropske dežele bodo znala biti za kakšen odstotek dražja, predvsem zato, ker je povezljivost med deželami drugačna. Na voljo je manj letalskih povezav, cene letalskih vozovnic pa so, ker je na voljo manj sedežev, nekoliko višje."

Daljša potovanja, predvsem potovanja na druge celine, pa bodo najbrž še nekaj časa počakala. "Potovanja na druge celine so ta trenutek zelo vprašljiva, predvsem s stališča dostopnosti in sprememb različnih predpisov. V zadnjem letu smo doživljali to, da se lahko predpisi in pogoji zelo hitro spreminjajo. Organizacija potovanja na drugo celino pa traja vsaj mesec ali več, kar pomeni, da moraš najmanj dva meseca vnaprej vedeti, kaj bo takrat, ko boš potoval. Kar pa je težko," pravi Mrvaljevič.

Na katere turiste računa Slovenija?  

Slovenija spada med države, ki močno čutijo vpliv pandemije na turizem. Ta dejavnost pomembno prispeva v slovenski proračun, saj predstavlja 9,9 odstotka BDP-ja in zaposluje okoli 6,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Kot pravijo v STO, je tudi slovenski turizem v veliki meri odvisen od mednarodnih turistov. 

Lani se je število tujih turistov zmanjšalo za kar 74 odstotkov, njihove prenočitve pa za 71 odstotkov. "Velik upad števila tujih gostov je delno ublažila rast domačih turistov, ki so v letu 2020 ustvarili za 21 odstotkov več turističnih prihodov in za 33 odstotkov več turističnih prenočitev kot v letu 2019," so dodali. 

Glede na podatke o tujih gostih iz lanskega pandemskega leta je bila tako po prihodih kot prenočitvah na prvem mestu Nemčija. Na drugem mestu je bila glede na število gostov Italija, glede na število prenočitev pa Avstrija. Na četrtem mestu po prihodih in prenočitvah so sledile Hrvaška, Madžarska in Nizozemska. Med prvimi desetimi državami po prihodih in prenočitvah so še Češka, Srbija, Francija ter Bosna in Hercegovina. 

"Velik upad števila tujih prenočitev smo v Sloveniji uspeli ublažiti z močno rastjo števila domačih prenočitev, ki je bila za tretjino višja kot leto prej," je dejala  Maja Pak, direktorica STO. Domači gostje so namreč lani ustvarili kar 60 odstotkov vseh prihodov in 64 odstotkov vseh turističnih prenočitev. 

Glede na to, da trenutno zaradi epidemiološke situacije doma in po svetu še vedno vlada negotovost, prav velike promocije Slovenije kot destinacije na tujih trgih ni. Za zdaj se zdi, da bo stanje podobno kot lani in da bodo ljudje potovali predvsem v bližnje države. 

"V  letu 2021 bo STO prevzela še večjo vlogo pri promociji Slovenije, pri čemer se bo intenzivneje usmerila na domači trg, ob ponovnem odprtju meja pa na bližnje evropske trge. S tem STO sledi predvidenemu okrevanju turističnega prometa, saj bo kot prvi zaživel t. i. regijski turizem, ki ga definira dostopnost z avtomobilom v radiju 500 kilometrov. Aktivnosti bo STO izvajala tudi na trgih, s katerimi bo imela Slovenija vzpostavljene oziroma napovedane letalske povezave," so pojasnili na STO. Torej, znova vsaj na začetku računamo predvsem na nemške, italijanske, hrvaške in madžarske turiste.

Slovenija sicer upa tudi na vrnitev britanskih, ruskih in nizozemskih turistov. Še naprej pa se bo v svetu krepila pozicija Slovenije kot "zelene butične destinacije za edinstvena doživetja skozi vse leto". "Vizija slovenskega turizma, to je vizija zelene butične destinacije za petzvezdična doživetja za zahtevne obiskovalce, ostaja nespremenjena," so poudarili na STO. Prav tako v Sloveniji računamo na ponoven zagon industrije srečanj. 

Bodo t. i. covidni potni listi nova realnost?

Trenutno v Evropski uniji in tudi v številnih drugih državah po svetu potekajo razprave o uvedbi posebnih potrdil, ki bi cepljenim potnikom olajšale potovanja. Številna zasebna podjetja in vladne agencije sodelujejo pri oblikovanju digitalnih cepilnih potnih listov. 

Tako imenovani "cepilni" ali "covidni" potni list zbuja mešane občutke. A kot poudarjajo v Evropskem združenju organizatorjev potovanj in turističnih agencij (ECTAA), si želijo predvsem enotne in pregledne evropske politike glede tega vprašanja. "Mi podpiramo vsako rešitev, ki omogoča varno potovanje, ki je pregledna in ki povzroča čim manj zmede v informacijah," pravijo tudi v slovenskem združenju, ki je član ECTAA. 

"Na splošno cepljenje kot tako podpiramo, ker se nam zdi, da omogoča neko splošno varnost in je tudi najbolj enostavno preverljivo. Podpiramo katera koli cepiva, ker moramo vedeti, da v različnih koncih sveta cepijo z različnimi cepivi. Konec koncev za vse dosedanje potrebe po cepivih, ko smo potovali, se ni nihče vprašal, kje je cepivo izdelano. Če si se moral cepiti za rumeno mrzlico, si se šel cepit in nisi nič spraševal, katero cepivo potrebuješ," je ob tem poudaril Mrvaljevič.

Anketa, ki jo je januarja naredila Mediana, je pokazala, da cepilni potni list podpira skoraj 47 odstotkov anketiranih, nenaklonjenih pa mu je 38 odstotkov vprašanih. 22 odstotkov ljudi, ki so trenutno proti cepljenju, bi se cepilo, če bi potem lahko potovali, je še pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 500 anketirancev. 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino za zdaj odsvetovala, češ da gre za diskriminatoren ukrep. Nenazadnje vsi niti nimajo možnosti, da se cepijo. Prav tako še ni jasno, kako dolgo učinkuje cepivo in ali cepljena oseba prenaša virus ali ne.

Kako se države pripravljajo na cepilne potne liste?

Kljub opozorilom o preuranjenosti izdaje t. i. "covidnih" potnih listov v številnih državah potekajo priprave na njihovo uvedbo. Kot rečeno, tudi v Evropski uniji na predlog nekaterih držav, ki so močno odvisne od turizma, razmišljajo o uvedbi potrdil o cepljenju, s katerimi bi turistom olajšali potovanja v času covida-19. Čeprav so se članice EU načelno dogovorile za skupno politiko in koordiniran pristop do tega vprašanja, pa se posamezne države že pripravljajo na uvedbo cepilnih potnih listov oziroma digitalnih potrdil. 

Švedska je sporočila, da namerava do poletja uvesti digitalna cepilna potrdila, ki bodo med drugim dokazovala tudi cepljenje proti covidu-19. Do 1. junija nameravajo vzpostaviti vso potrebno digitalno infrastrukturo za izdajo digitalnih cepilnih potrdil. Pri tem pa bodo švedske zdravstvene oblasti sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). "Z digitalnim potrdilom o cepljenju bo mogoče hitro in preprosto dokazati že opravljena cepljenja," je dejal švedski minister za digitalizacijo Anders Ygeman. 

Danska, južna soseda Švedske, je prav tako napovedala uvedbo digitalnega potnega lista o cepljenju, ki naj bi olajšal predvsem službena potovanja. Danska vlada si ga je zamislila kot dodaten potni list, ki naj bi ga imel posameznik shranjenega na pametnem telefonu. Digitalni potni list bi pokazal, kdaj je bil posameznik nazadnje cepljen. Podatke o cepljenju proti covidu-19 bo možno od konca februarja vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal tri do štiri mesece. "Najpomembneje je ustaviti širjenje novega koronavirusa, vendar obstajajo deli družbe, ki se morajo razvijati, poslovna skupnost pa mora imeti možnost potovanj," je dejal vršilec dolžnosti danskega finančnega ministra Morten Bodskov. Danski program cepljenja predvideva, da bodo vsi polnoletni državljani cepljeni do konca junija. V državi s 5,8 milijona prebivalci je sicer do 29. januarja prvi odmerek cepiva prejelo približno 184.000 ljudi.

Grčija je ena tistih evropskih držav, ki si želi čim prejšnji zagon turizma, od katerega je močno odvisna. Zato je grški premier Kiriakos Micotakis že pred časom pozval k uvedbi potrdila o cepljenju, ki bi omogočilo potovanja in s tem spodbudilo turizem. 

Madžarska prav tako namerava od turistov, ki želijo obiskati to državo, zahtevati potrdilo o cepljenju.

Estonija je napovedala uvedbo t. i. cepilnih potnih listov za potovanja v to državo. 

Slovenija je tudi med državami, ki podpirajo uvedbo potrdila o cepljenju za nemoteno prehajanje meja. "Zelo težko bo normalno potovati ali iz države v državo ali z letališča na letališče brez potnega lista o cepljenju," je pred tedni dejal premier Janez Janša.

Francija v novem zakonu predvideva uvedbo tako imenovanih zelenih potnih listov za osebe, ki bodo cepljene z dvema odmerkoma cepiva proti novemu koronavirusu. Zakon naj bi predvideval tudi, da bi lahko osebam, ki ne morejo dokazati, da so negativne na novi koronavirus ali se niso cepile, prepovedali določene aktivnosti in vstop v potniški promet, restavracije, kulturne ustanove in na druga javna mesta. 

Španija je napovedala, da bodo oblasti pripravile register svojih državljanov, ki se ne bodo želeli cepiti in ga bodo delile z ostalimi državami EU. 

Islandija je kot prva država na svetu potrdila o cepljenju za namene potovanja začela izdajati že 26. januarja. Oštevilčena potrdila lahko dobijo vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu-19. Po podatkih islandskega ministrstva za zdravje je bilo z dvema odmerkoma doslej cepljenih okoli 4800 ljudi. "Cilj je olajšati potovanje ljudi med državami, tako da posamezniki na meji pokažejo le potrdilo in zato zanje velja izjema od pravil ob vstopu v posamezno državo," je pojasnilo islandsko zdravstveno ministrstvo. Ta potrdila sicer niso mednarodno priznana.

Izrael prav tako razmišlja o uvedbi potrdil o cepljenju. 

Čile je že pred časom svojim državljanom, ki so preboleli covid-19, začel izdajati potrdila o prestani okužbi, s katerimi jim je olajšano gibanje znotraj države. 

Hrvaška se za razliko od Grčije, Madžarske in nekaterih drugi držav, zavzema za bolj liberalen pristop. Kot so poudarili na hrvaškem ministrstvu za turizem, sistem cepilnega potnega lista še ni dodelan na nivoju EU, zato bodo z uvedbo takšnih sprememb počakali. Hrvaška namreč tej ideji ni naklonjena. Naša južna soseda ima drugačne načrte. Tamkajšnje ministrstvo za turizem namreč pripravlja popis hotelov in turističnih objektov, ki jim bodo dodelili oznako "Safe travels" (prevod: varno potovanje). Ta oznaka naj bi dokazovala, da so ti nastanitveni objekti varni za goste in da spoštujejo epidemiološke protokole. Poleg tega je Hrvaška začela promocijsko kampanjo "Safe stay in Croatia" (prevod: Varno bivanje na Hrvaškem). Ob tem nameravajo prioritetno cepiti turistične delavce in nasploh okrepiti precepljenost prebivalstva, s čimer bi turistom dodatno zagotovili, da je Hrvaška varna destinacija. 

Testiranje bo še nekaj časa aktualno

Ideja o omejevanju potovanja osebam, ki niso cepljene proti novemu koronavirusu, je sporna s pravnega vidika. V večini evropskih držav namreč cepljenje ne more biti obvezno, po drugi strani pa ne sme biti diskriminacije glede pravice do svobodnega gibanja. Poleg tega je problem tudi ta, da številni prebivalci še ne morejo odločati o tem, kdaj se bodo cepili, saj še nekaj mesecev ne bo na voljo dovolj cepiva, da bi precepili vse, ki si to želijo. 

Zato bo zagotovo še nekaj časa aktualno testiranje za gibanje med državami. 

"Najboljši primer za to sta trenutno Grčija in Dubaj oziroma Združeni arabski emirati. Oni imajo brezplačna testiranja za tujce, ki pridejo. Potniki z določenih območij morajo že priti z negativnim testom in potem jih še tam testirajo. To se nam zdi povsem primerno, saj v času, kakršen je, nima nihče pravice s svojim ravnanjem ogrožati drugih. In tudi vsak potnik se lahko počuti varnega, če ve, da se vsi testirajo. Nekatere države, kot je Turčija, so uvedle testiranje na letališču s PCR-testom, ki je plačljiv. PCR-test, ki v Sloveniji stane 100 evrov, je v Turčiji na letališču v Istanbulu 30 evrov. Tako lahko opravite test tudi ob povratku, kar je zelo pomembno, ker omogoča, da lahko ob prihodu domov predložite 3 do 4 ure star test, ki dokazuje, da niste okuženi," je povedal Mrvaljevič in dodal, da si želi, da bi bilo tudi testiranje na ljubljanskem letališču dostopnejše in bolj sistematizirano.

Testiranje na covid-19 na ljubljanskem letališču je trenutno prostovoljno in samoplačniško. Cena samoplačniškega testa (PCR-test) na letališču je 110 evrov. Odvzem brisa poteka v posebnem prostoru v potniškem terminalu. Na rezultate testiranja se čaka od štiri do šest ur, uporabniki storitve pa izvid v slovenskem in angleškem jeziku prejmejo po elektronski pošti. Če je izvid pozitiven, o tem obvestijo tudi NIJZ.