Odbor DZ za delo je danes z osmimi glasovi za in tremi proti podprl dopolnjeni predlog novele zakona o trgu dela. Sprejel je več kot 15 dopolnil poslanskih skupin koalicije, vsa dopolnila Levice pa zavrnil.

Predlog najnižje nadomestilo za brezposelnost izenačuje z osnovnim zneskom minimalnega dohodka in posledično zvišuje s 350 na 530,19 evra bruto, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. V Levici so opozorili, da je tudi 530 evrov bruto premalo. "Nihče v tej državi ne more preživeti s 400 evri mesečno," je poudaril Miha Kordiš. Levica je želela znesek zvišati z dopolnilom, ki pa ga je odbor zavrnil.

Brez podpore so poslanci Levice med drugim ostali tudi pri poskusu izločitve uredbe, ki se nanaša na tuje državljane. Za učinkovitejšo integracijo brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela naj bi namreč prišlo do uvedbe zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). To pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih.

Kot je dejal Primož Siter (Levica), se v poslanski skupini sicer strinjajo, da je znanje slovenskega jezika koristno in velika prednost, a ima takšen pogoj diskriminatorni učinek. "Poleg tega je treba najprej pomisliti na vse gradbene in druge delavce, ki nimajo niti osnovnih pravic, kaj šele možnosti za učenje slovenščine," je dodal. Mojca Žnidarič (SMC) je ob tem poudarila, da gre za osnovno raven znanja jezika, ki mora biti zagotovljena. Tudi Vojko Starović (SAB) se je strinjal, da je osnovno znanje slovenščine predpogoj pri številnih delovnih mestih.

Koalicijske poslanske skupine so dopolnila medtem vložile večinoma zaradi pripomb parlamentarne zakonodajno-pravne službe.

Spremembe se z novelo obetajo tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. Največji letni dovoljeni obseg ur pa se ne spreminja.

Predlog novele med drugim predvideva tudi podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.

S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.

Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač.