"Med našimi ključni predlogi sta kritje izpada prometa po vzoru Avstrije in kritje fiksnih stroškov, in sicer za vse tiste, ki jim je bilo z odlokom prepovedano poslovati. Želimo si, da bi vlada naše predloge upoštevala in nam tako pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta v malem gospodarstvu," je uvodoma poudaril predsednik OZS Branko Meh. 

OZS je sicer na vlado naslovila 25 predlogov k PKP9, spodaj je nekaj ključnih:

Povračilo stroškov za obvezna testiranja

Predlagajo, da se v celoti zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije. Prav tako predlagajo poenotenje cen testiranja različnih javnih zavodov po Sloveniji.

Regres za letni dopust za leto 2021 naj krije država

Zaradi epidemije COVID-19 je močno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki le stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. Ker delodajalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za letni dopust za leto 2021 delavcem plača država, pozivajo v OZS. 

Mesečni temeljni dohodek za tiste, ki so registrirali dejavnost po 1. 9. 2020

V tem trenutku je ukrep pridobitve temeljnega dohodka podaljšan do 31. marca 2021. Vendar so do njega upravičeni le samozaposleni, ki so pričeli z opravljanjem dejavnosti do 1. septembra 2020. Do temeljnega dohodka naj bodo upravičeni samozaposleni, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. januarja 2021. Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je upad čistih prihodkov od prodaje (več kot 20 odstotkov) v prvem kvartalu 2021 v primerjavi s prvim kvartalom v 2019. 

Podaljšanje obstoječih moratorijev na kredite

Kmalu poteče moratorij na kredite, kar zbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno  prepovedano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem). Zato v OZS predlagajo sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za dodatnih 12 mesecev, če ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnost.

Kaj pa ostali predlogi?

Ostali predlogi OZS so še, da bi bili do ukrepov pomoči upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. Predlagajo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odloži in da se s tem prav tako ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči. Delodajalcem naj se zaradi likvidnostnih težav omogoči daljše obdobje za izplačilo odpravnine oziroma in možnost obročnega odplačila. Pri kritju fiksnih stroškov pa predlagajo razširitev lestvice. 

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo. Državna pomoč (čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, višja sila in karantena) naj se povrne direktno delavcu, z namenom, da delodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predolgo čakajo na povrnitev s strani države. Poleg tega predlagajo, da tistim podjetjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči, ampak naj ta sredstva namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim.

Predlagajo tudi, da se najemnikom nepremičnin v zasebni lasti krije višje nadomestilo v sklopu mesečnih fiksnih stroškov ali pa se jim povrne celotno najemnino na podlagi dokazila o plačilu.

Gostincem naj se povrne nadomestilo za poslovno škodo

Člani UO OZS so na seji obravnavali tudi zaplete pri interpretaciji odlokov, ki se navezujejo na poslovanje gostincev v segmentu B2B.  "Naša sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je nenehno opozarjala in spraševala MGRT, zakaj gostinski lokali ne bi mogli poslovati na enak način kot menze v podjetjih. Odgovor MGRT je bil vselej enak, namreč, da gostinci teh storitev ne smejo opravljati. Prepričani smo, da je bila storjena napaka MGRT pri tolmačenju odlokov. Zato menimo, da smo upravičeni do nadomestila za škodo, ki je bila gostincem storjena," je poudaril Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.