Pred pojavom novega koronavirusa je v Evropski uniji običajno na domu delalo 5,4 odstotka zaposlenih in v Sloveniji je bil delež nekoliko višji od evropskega povprečja - lani je delalo od doma približno 6,8 odstotka vseh zaposlenih Slovencev. Medtem je na domu že delalo med Evropejci največ Nizozemcev in Fincev - 14,1 odstotka - in najmanj Bolgarov - zgolj pol odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2019.

Zgoraj navedene številke so se po celotni Uniji spremenile čez noč. Povišale so se po razglasitvi pandemije covida-19, ko je kar 37 odstotkov vseh zaposlenih prešlo na delo doma, in med njimi je bila četrtina, ki prej ni nikoli delala na domu. Takrat smo tudi v Sloveniji veliko delovnih mest prenesli domov. Na Inšpektoratu za delo so med prvim valom epidemije, ki je trajal od 13. marca do 14. maja, dobili obvestila o delu na domu od skoraj 8000 delodajalcev, pri čemer je prešlo na delo na domu večje število zaposlenih enega delodajalca. Poleti se je stanje začasno umirilo in vsaj približno vrnilo v običajne tirnice, od konca avgusta pa na inšpektoratu vnovič opažajo porast števila obvestil o delu na domu.

Podatki o številu delavcev oziroma delodajalcev, pri katerih se opravlja delo na domu (vir: Inšpektorat za delo):

* število delodajalcev, ki so obvestili inšpektorat o delu na domu za večje število zaposlenih
* odebeljeno je število delodajalcev, ki so med epidemijo uvedli delo na domu

Zaposlenemu, ki dela na domu, pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Seveda je treba ob uvedbi dela na domu upoštevati in spoštovati pravice in dolžnosti vseh vpletenih - tako zaposlenega kot delodajalca. Zanj je praviloma potrebno soglasje obeh, trenutno pa je delo na domu odrejeno na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva začasno spremembo kraja delovnega mesta tudi brez soglasja zaposlenega, a zgolj v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Omenjeno velja zgolj, dokler trajajo take okoliščine.

Ob delu na domu so izzivi ob organizaciji dela, in sicer glede obsega, pričakovanih rezultatov, delovnika, nadzora ... Treba je poskrbeti za varnost in zdravje, zagotoviti potrebna sredstva in pripomočke za delo in nenazadnje dogovoriti nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec tudi zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material in omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov. Poleg stoodstotne plače dobi zaposleni, ki dela na domu tudi povračilo za malico, medtem ko ne prejme povračila stroškov prevoza na delo in iz dela. Izjema so seveda dnevi, ko mora zaposleni vendarle fizično službeno od doma morda na sestanek, na podpis pogodbe ali zaradi druge delovne zadolžitve.

Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev je predvideno v Zakonu o dohodnini v členu z dohodki iz delovnega razmerja, ki so neobdavčeni do zakonsko predpisane višine. Gre za "sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine petih odstotkov mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine petih odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil."

Nadomestila se razlikujejo od podjetja do podjetja

Na domu dela tudi več javnih uslužbencev in za državno upravo je bil sprejet dogovor, da znaša nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu evro na dan, medtem ko učitelji in drugi zaposleni v dejavnosti izobraževanja prejmejo po dva evra dnevno.

V Elesu doma dela malo manj kot polovica in priznajo jim povračilo stroškov za elektriko, dostop do interneta, prostor, mizo in stol v višini dva odstotka zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji v času izplačila. V Telekomu Slovenije na daljavo svoje delo opravlja približno 70 odstotkov zaposlenih. Sporočili so, da so jim za delo na domu zagotovili ustrezno opremo in dodatne količine mobilnega prenosa podatkov. V Novartisu so uvedli obvezno delo na daljavo za vse sodelavce, ki jim omogoča narava dela. Tako trenutno pri njih od doma dela več kot 1800 zaposlenih, ki so prejeli enkratno nadomestilo v vrednosti 425 evrov bruto. V podjetju Akrapovič v času pandemije opravlja delo od doma večje število zaposlenih, kot jih je pred izbruhom virusa, in dobivajo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Kolikšno, niso izdali.

Sicer je višina nadomestila stvar dogovora. Kot že zgoraj omenjeno, mora biti znesek utemeljen in razumen, da je neobdavčen, pa ne sme presegati višine petih odstotkov mesečne plače delojemalca in ne višine petih odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pričevanja zaposlenih, ki delajo na domu za različna podjetja in ki ne želijo biti imenovani, so različna. Računalničar je razložil, da so že pred epidemijo veliko delali na domu, da pa je zdaj od podjetja dobil nov računalnik, ekran, miško in slušalke. Njegovo nadomestilo je evro na dan. Zaposlena v odvetniški pisarni dela doma na službenem prenosniku. Prejema evro in pol nadomestila dnevno in povrnjene stroške prevoza, ko se mora udeležiti obravnav, sestankov ali podpisov pogodb.

Prednosti in slabosti dela na domu

Delo na domu je za večino prijetno in tudi delodajalci poročajo o večji zagnanosti zaposlenih, sta pokazali nedavni raziskavi inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediane ter svetovalnega podjetja Kearney v sodelovanju z Amchamom Slovenija. Poleg praviloma lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja omogoča večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih. Ob delu na domu je tudi manj izgubljenih ur za prevoz na in z dela, ni take gneče na cesti, manj je onesnaževanja, nižji je ogljični odtis. Če živimo izven urbanih središč in če si hrano povečini pripravljamo doma, imamo nižje stroške, navajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Napredni delodajalci podpirajo in spodbujajo fleksibilne oblike dela, med katere spada tudi delo na domu. Če zaupajo zaposlenemu, da bo dobro delal doma, imajo lahko manj stroškov s prevozom, s pisarno, z delovnimi prostori, z elektriko ... A kjer so prednosti, so praviloma tudi slabosti. Lahko je izredno stresno, še posebej, če so obenem doma tudi vaši predvsem mlajši otroci, ki zahtevajo veliko pozornosti in ki se morajo po možnosti še šolati na daljavo.

Ključno vlogo igrata narava in procesa zaupanje med delodajalcem in zaposlenim. A obstaja huda nevarnosti, ki lahko vodi v izgorelost, saj se lahlo ob nepazljivosti in slabi organizaciji zgodi, da se delovnik doma od osemurnega razpotegne na 10, 12 ali celo večurnega. Kako se soočati z izzivi in kako si razporediti delovnik, preverite  v spodnjem članku:

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Zate bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so tvoje pravice in kako jih uveljavljati? Prijavi se na Cekin Zaposlitev e-novice!