Med Ukrajinkami, ki so v zameno za denar privolile roditi otroka nekomu drugemu, je bila tudi Ana. Za britanski BBC je razkrila, da je preko agencije podpisala pogodbo s slovenskim parom, ki sam ni mogel imeti otrok. Z nosečnostjo je zaslužila več deset tisoč evrov, medtem ko njena mesečna plača znaša 180 evrov.

Z možnostjo nadomestnega materinstva se je prvič srečala okoli 18. leta s televizijskim oglasom. Takrat je začela bolj pozorno spremljati spletne strani s ponudbami, agencijami in agenti. Ponudili so ji možnost oploditve v kliniki v Kijevu, kjer je bila umetna oploditev že v prvo uspešna. A po njenem pripovedovanju za BBC so bile nato nekatere nadomestne mamice deležne pomanjkljive zdravstvene oskrbe. Nekaj jih je imelo zdravstvene težave, niso jim postavili pravilne diagnoze, zdravljenje je bilo zapoznelo. Njen otrok za slovenski par se je na srečo rodil zdrav in kmalu je bila znova noseča, tokrat za Japonca. Vsi dogovori o nadomestnem materinstvu so potekali preko klinike, odvetnika in para. Sama ni nikoli srečala staršev otroka, ki ga je nosila pod srcem in po porodu tudi za vedno oddala.
Posel z nadomestnim materinstvom je v Ukrajini močno v porastu od leta 2015 po izbruhu državljanske vojne ter po navedbah klinik ponudnikov je čedalje večje povpraševanje. Je ena liberalnejših držav, vsaj kar zadeva zakonodajo o nadomestnem materinstvu. "Ovira" je, da morajo ženske imeti že svoje otroke, saj naj bi se tako po porodu lažje ločile o novorojenčka, z ničimer pa ni omejena višina plačila za nadomestne matere. Po informacijah BBC so matere v povprečju plačane med 25.000 in 35.000 evri, medtem ko se zneski po navedbah Euronews.com gibljejo pri okoli 40.000 evrih. In ravno plačilo za otroka je eden izmed argumentov nasprotnikov nadomestnega materinstva. Opozarjajo, da otrok – živo bitje, človek – ne bi smel biti predmet pogodbe. Nekateri gredo celo tako daleč, da nadomestno materinstvo primerjajo s trgovino z belim blagom.
Nadomestno materinstvo je poleg v Ukrajini dovoljeno tudi v Nepalu in Indiji. Vendar je v omenjenih državah znaten upad povpraševanja, predvsem zaradi obtožb o domnevnem izkoriščanju žensk in zlorabah. Dovoljeno je v Rusiji, kjer otrok celo pripade plačniku in ne denimo moškemu, ki je daroval seme in ki je dejansko biološki oče. Roditi otroka za nekoga drugega je dovoljeno tudi v nekaterih državah ZDA, a je veliko dražje. Po podatkih Surrogate.com morajo bodoči starši v ameriških državah za nadomestno materinstvo plačati okoli 100.000 evrov, medtem ko Westcoastsurrogacy.com poroča o zneskih med 80.000 in 120.000 evri. V zelo urejeni pogodbi so tam urejena tudi vprašanja plačila žepnine, tekočih izdatkov, morebitnih stroškov okrevanja in dodatno plačilo za carski rez ali večplodno nosečnost.
Po poročanju Euronews.com cveti trg tudi v cenejši Keniji, kjer nadomestno materinstvo stane med 35.000 in 39.000 evri, medtem ko je na Tajskem, kjer je sicer prepovedano roditi otroka za tujca, po informacijah Southeastasiaglobe.com strošek nadomestnega materinstva v povprečju 35.000 evrov. Po navedbah ABS-CBNNews je na Filipinih okoli 28.000 evrov, v Indiji je po poročanju The Spiegla (članek iz leta 2008) pa manj kot 10.000 evrov. Dejstvo pa je, da si nadomestne matere s plačilom precej finančno opomorejo – za omenjene zneske morajo v svojih državah več let hoditi v službo, da bi jih lahko zaslužile zgolj z mesečno plačo.
Pomembno vprašanje: kaj, ko ne gre vse po načrtih?
V veliko evropskih državah ni dovoljeno, niti omogočeno nadomestno materinstvo. Po navedbah Euronews.com so zakoni sicer nejasni na Irskem, Nizozemskem, v Belgiji in na Češkem, medtem ko je v Grčiji dovoljeno neodplačno gestacijsko nadomestno materinstvo. V Veliki Britaniji lahko nadomestna mati brezplačno rodi otroka britanskim državljanom, na Portugalskem pa prav tako brezplačno za heteroseksualni par, a le če ne more sam spočeti otroka zaradi zdravstvenih težav.
V Italiji, Franciji, Španiji in tudi v Sloveniji je prepovedano. V prvi vrsti verjetno, ker bi bilo po ocenah stroke, politike, pravnikov in etikov sporno, če bi bil otrok predmet trgovanja oziroma predmet kupoprodajne pogodbe. Prav tako so pomisleki, da lahko nadomestna mati postane "instrument za rojevanje", izkoriščana in noseča proti svoji volji. Pomembno je tudi vprašanje državljanstva otroka. Obenem so tveganja, kaj če si nadomestna mati premisli, ker se naveže na dojenčka, kaj sledi v primeru zdravstvenih zapletov, zdravljenja, zdravstvene oskrbe in splava, kako je v primeru dvojčkov, če želijo bodoči starši samo enega otroka, in kaj se zgodi z otrokom, ki bi se morda rodil prizadet in ga nato naročnika ne bi želela vzeti.
V svetu sta denimo sprožala polemike primer Japonca, ki je trdil, da je oče 15 otrok, ki so jih rodile nadomestne matere, ter primer istospolnega para, ki so mu oblasti preprečile odhod s Tajskega z otrokom, ker naj ne bi imel urejenih dokumentov. Zelo je odmevalo tudi, ko je avstralski par sprejel le zdravo punčko tajske nadomestne matere, medtem ko sta zavrnila fantka z Downovim sindromom in s hudo srčno okvaro. Deček je ostal na Tajskem.
Ob zapletih v primeru nadomestne matere z dečkom z Downovim sindromom na Tajskem se je torej odprlo novo vprašanje. Tedaj so na slovenskem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti znova poudarili, da gre pri nadomestnem materinstvu za pogodbeno razmerje, katero predmet je otrok. Če ena od pogodbenih strank ne bi želela izpolniti pogodbe, denimo da nadomestna mati ne bi želela izročiti otroka ali da ga darovalca spolnih celic ne bi želela prevzeti, bi se odprla vrsta vprašanj, so opozorili.
Poleg etičnih in pravnih dilem bi se odprlo vprašanje genetskega materiala in povezanosti med otrokom in žensko, ki ga donosi, ter vprašanje pogodbenega prava in izpolnitve pogodbe. Identiteta otroka pa bi lahko ostala zaznamovana za vse življenje, so poudarili. Če bi bila takšna pogodba v Sloveniji sklenjena, ne bi bila veljavna in ne bi imela pravnega učinka, so pojasnili. Ker torej v Sloveniji ne poznamo tovrstne oblike oploditve, je težko predvideti ravnanje organov v primeru neizpolnitve pogodbe, ki bi bila v Sloveniji po svoji pravni naravi nična, so opozorili. Kadar je otrokov razvoj ogrožen ali kadar to zahtevajo koristi otroka, pa mu varstvo vselej zagotavlja država. Če par ne bi želel prevzeti otroka nadomestne matere, bi bilo treba torej presoditi, ali otrok potrebuje tovrstno zaščito.
Poleg vprašanja državljanstva otroka pa se lahko zaplete pri vpisu rojstva v matični register in izdaji veljavnih dokumentov – otrok potrebuje potni list ali osebno izkaznico, če želi pripotovati v Slovenijo. Pari imajo torej lahko birokratske težave pri vstopu z dojenčkom v matično državo, predvsem če pri njih ni dovoljeno nadomestno materinstvo. Tudi slovenski pari. Namreč po ocenah Kliničnega centra za reprodukcijo je v Sloveniji neploden vsak sedmi par, v slovenski ustavi pa je predvidena pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. "Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok," piše v 55. členu. Lahko ustavno pravico prenesemo na nadomestno materinstvo?
V Sloveniji so predvidene globe in tudi zaporna kazen
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v 7. členu izrecno določa, da do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo), in v 8. členu še določa, da ni dovoljena oploditev z biomedicinsko pomočjo s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic, so pojasnili na zdravstvenem ministrstvu. Če pravne oziroma fizične osebe opravijo nedovoljene postopke iz navedenih členov, se kaznujejo z globo od 209 do 20.864 evrov. Po Kazenskem zakoniku pa je predvidena tudi zaporna kazen: kdor protipravno opravi postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi nadomestnega materinstva, se lahko kaznuje z zaporom do treh let. Če je posledica posebno huda telesna poškodba ženske, se storilec kaznuje z zaporom od enega do 10 let.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so poudarili, da slovenska pravna ureditev nadomestnega materinstva ne določa kot oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo in se v naši državi ne izvaja. Pogodba o nadomestnem materinstvu v Sloveniji ne bi bila veljavna, saj je v skladu z Družinskim zakonikom mati otroka ženska, ki ga je rodila. "Dodajamo tudi, da pravno priznanje starševstva v primeru izvedenega nadomestnega materinstva v Sloveniji še ni urejeno. Gre namreč za vprašanja, s katerimi se ukvarjajo tudi druge države v okviru EU ter se želi doseči zavezujoč pravni multilateralni instrument glede priznanja tujih sodnih odločb glede starševstva," so razložili. Sicer pa vprašanje nadomestnega materinstva vsebinsko ne spada pod njihov resor, saj oni sistemsko pokrivajo vprašanja družinskih razmerij, potem ko so že pravno vzpostavljena. "Ta pogoj pri vprašanjih nadomestnega materinstva (še) ni izpolnjen," so poudarili.
V bazi objavljenih sodnih odločb v Sloveniji sicer ni primerov, pri katerih bi šlo prav za vprašanje nadomestnega materinstva, se pa povezana vprašanja postavljajo na primer v primerih priznanja tuje sodne odločbe o posvojitvi. Na ministrstvu za zdravje so medtem v preteklosti že prejeli pobude in vprašanja glede nadomestnega materinstva. "Ker gre pri vprašanju nadomestnega materinstva tudi za strokovno, predvsem pa moralno etično vprašanje, je ministrstvo za zdravje s pobudami seznanilo tudi Državno komisijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo," so pojasnili. Na svoji seji dne 30. avgusta 2012 so se njeni člani soglasno opredelili, da ne podpirajo nadomestnega materinstva, so razložili na ministrstvu za zdravje. In ne smemo pozabiti, da obstaja tudi možnost posvojitve otroka, so še poudarili. Tako kot naša zakonodaja po navedbah zdravstvenega ministrstva tudi zakonodaja večine držav prepoveduje nadomestno materinstvo, ker: - otrok postane objekt pogodbe med naročnikoma in žensko, ki rodi otroka kot nadomestna mati,
- nadomestna mati postane instrument za rojevanje,
- otrok postane objekt trgovanja, kadar gre za plačljivost nadomestnega materinstva,
- so primeri, ko se nadomestna mati tako naveže na otroka, ki ga nosi, da ga po porodu noče izročiti naročnikoma,
- otrok se lahko rodi prizadet in zato ne ustreza željam, pričakovanjem in zahtevam naročnikov, ki ga zaradi prizadetosti nočeta sprejeti.
V Ukrajini obtičalo več kot 100 novorojenčkov

Kljub vsem polemikam pari po vsem svetu vsako leto plačujejo visoke zneske, da bi lahko postali starši. Največkrat zato, ker sami ne morejo spočeti otroka. Do neke mere seveda popolnoma razumljivo. A poleg vseh zgoraj naštetih pomembnih vprašanj ostajata izredno pomembni – kaj se zgodi z nadomestno materjo in/ali z otrokom, če se kaj zaplete? Kako je v primeru zdravstvenih težav, splavov? Kaj če je z otrokom kaj narobe? Novo vprašanje se je denimo odprlo tudi z razglasitvijo pandemije po izbruhu novega koronavirusa. Namreč zaprle so se meje in starši - naročniki niso mogli do novorojenčkov. V Ukrajini je obtičalo več kot 100 novorojenčkov, ki so jih rodile nadomestne matere. Junija so nato v državo vendarle spustili starše, da so lahko prišli po dojenčke. A vmes je bilo dvomesečno obdobje pereče negotovosti. Nadomestne mamice niso mogle ali želele skrbeti za novorojenčke, starši - naročniki niso mogli ponje. Veselje ob končnem srečanju je bilo nepopisno.

Nadomestno materinstvo (še) ni mednarodno urejeno
Nadomestno materinstvo ni mednarodno urejeno in zapleteno vprašanje nikakor ni enoznačno. "Pravna vprašanja, ki se porajajo v zvezi z nadomestnim materinstvom, so trenutno ena najzahtevnejših snovi na področju mednarodnega zasebnega prava v družinskih zadevah. V zvezi s tem namreč (še) ne obstaja mednarodno veljaven pravni inštrument, ki bi državam olajšal reševanje te problematike. V okviru haaške konference za mednarodno zasebno pravo je več let potekalo intenzivno delo, ki je usmerjeno v pripravo mednarodnega akta, ki bi olajšal reševanje odprtih vprašanj na tem področju," so pojasnili na pravosodnem ministrstvu. Skupina mednarodnih strokovnjakov haaške konference tako trenutno pripravlja mednarodna pravila glede nadomestnega materinstva.
Postopki torej tečejo. A že zdaj je vsakomur jasno, da njihova odločitev ne bo ne hitra ne enostavna. Namreč v idealnem svetu bi se z nadomestnim materinstvom omogočilo družine parom, ki sami ne morejo spočeti otroka, obenem pa bi nadomestne matere lahko nudile lepše življenje sebi in svojim družinam. A svet ni idealen. Nadomestno materinstvo na žalost ponekod spremljajo zlorabe žensk in otrok, trgovina z ljudmi, neprimerna zdravstvena oskrba. Kako zagotoviti, da bo nadomestno materinstvo izpolnjevalo svoj cilj zgolj v "idealnem svetu"?
Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV