Slovenci letno prižgemo okoli 16 milijonov sveč. Povedano drugače: vsak Slovenec na leto v povprečju prižge okoli osem sveč. Kar dve tretjini jih zagori ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, ko se tako simbolično spominjamo svojih pokojnih. Trendu sledi tudi uvoz – v septembru in oktobru je po opažanjih statističnega urada opravljenega skoraj 40 odstotkov celoletnega uvoza.

Največ prižgemo klasičnih parafinskih nagrobnih sveč, podatki o številu sveč, ki pridejo na slovensko tržišče, za leto 2019 pa kažejo, da je okrog 14 odstotkov elektronskih sveč. Te imajo sicer daljšo življenjsko dobo in so načeloma okolju prijaznejše, a po uporabi jih je treba vseeno razstaviti na sestavne dele, ki jih je pogosto težje reciklirati kot sestavne dele parafinskih sveč. Na voljo so tudi biorazgradljive nagrobne sveče, ki jih po uporabi odvržemo v zabojnik za biološke odpadke. Poleg tega okoli 1. novembra po vsej Sloveniji potekajo tudi okolju prijazne, družbeno odgovorne in dobrodelne akcije, da bi vsi skupaj "prižgali svečko manj".

Že 13. leto poteka ekološko-dobrodelna akcija Fundacije Svečka z naslovom "Manj svečk za manj grobov", v sklopu katere delijo zastavice sočutja in pozivajo, naj denar, ki bi ga sicer namenili za krasitev grobov, porabili za kaj bolj uporabnega. "Vsa zbrana sredstva namenimo reševanju življenj, saj je Fundacija Svečka povsem prostovoljska organizacija. Ena od naših posebnosti je, da ljudje darujejo za lokalne potrebe v vsakem kraju, kjer se akcija odvija. Kupili smo na primer veliko avtomatskih defibrilatorjev, antidekubitusnih blazin in drugih pripomočkov za zdravstvene domove, nosila za gorske reševalce, prenosni rentgenski aparat za uporabo v helikopterju in podobno reševalno opremo. Sledimo nekakšni rdeči niti, da sredstva namenjamo za nakup pripomočkov, ki rešujejo življenja, ter za zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih," je pojasnil predsednik fundacije Primož Jelševar. Njihovo virtualno SMS-svečko prižgemo tako, da pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA ali SVECKA5 na 1919 in prispevamo evro oziroma pet evrov. Zbran denar bodo letos namenili helikopterski enoti nujne medicinske pomoči za nabavo naprave za ogrevanje infuzije in posebnih termometrov, ki bodo namenjeni reševanju podhlajenih ponesrečencev.

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pa letos v sodelovanju z mladim podjetjem Hudwood prvič prodaja dobrodelne lesene eko svečke. Od vsake prodane svečke namenijo evro v dobrodelne namene za pomoč otrokom in družinam v stiski. Na prodajnih policah Mladinske knjige, Kalie in nekaterih kmetijskih zadrug je trenutno približno 1200 njihovih svečk, ena pa stane 3,5 evra. Lesene svečke v sodelovanju s Komunalo Novo mesto letos prvič izdelujejo tudi v Varstveno-delovnem centru Novo mesto. Lesena svečka stane dva evra in je na voljo na njihovi spletni strani. Odziv je velik in jih je po besedah njihovega direktorja Mitje Mežika pozitivno presenetil: pripravili so 1000 svečk in večji del so jih že prodali. Zbran denar bodo namenili za nakup pripomočka, ki ga bodo uporabljali pri fizioterapiji svojih uporabnikov in ki ga že vrsto let močno pogrešajo, je dodal.

Velik problem: kopičenje odpadkov

Velika večina nagrobnih sveč na koncu postane odpadek. Klasične parafinske nagrobne sveče sicer same po sebi niso nevaren odpadek, a vseeno predstavljajo pereč problem. Njihova obdelava namreč škodljivo vpliva na okolje, predvsem gre za emisije v zrak in vode, povzročanje hrupa in emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč. Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih, so opozorili na okoljskem ministrstvu.

Na tone in tone nagrobnih sveč tako vsako leto konča med odpadki, kar je že dolgo pereč problem. Za lažjo predstavo: iz približno 5900 ton nagrobnih sveč nastane kar 2222 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki jih je treba zbrati, odpeljati, prepeljati in predelati. V ne tako daljni preteklosti je veliko težavo predstavljajo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in komunal. Leta 2019 je bila zato sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki ji je sledil interventni odvoz odpadnih nagrobnih sveč za leti 2018 in 2019. Za nakopičene sveče v letih 2016 in 2017 pa je prevzemnika poiskala država. Do zdaj je prevel 612 od skupno 820 ton odpadnih sveč za najvišjo zakonsko določeno ceno 200 evrov za tono.

Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo, je sicer predelava, s tem pa pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, iz katerih povečini naredijo nove izdelke. Da, v resnici se reciklira večina zbranih parafinskih (klasičnih) odpadnih sveč, a vendar je treba priti do končne reciklaže, kar pa stane in vpliva na okolje. Nobena sveča ni zares okolju prijazna razen virtualne, pa še o tej bi lahko razpravljali.

Vsaka vrsta sveč ima torej tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Ključno je, da se za vse odpadne nagrobne sveče s pokopališč s sistemom zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za obdelavo usposobljen in ki ima ustrezna dovoljenja. Tudi miselnost ljudi premika stvari na bolje: količina nagrobnih sveč, ki se znajdejo na tržišču, nakazuje na trend zmanjševanja – v letu 2019 smo na tržišče dobili 15 odstotkov manj nagrobnih sveč kot leta 2018, tudi kupili smo jih manj.

Res ni preveč zapleteno ali težko – količino odpadkov z grobov lahko preprosto zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj in da denar morda namenimo živim, torej reševanju življenj. Enostavno, kajne?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!