Koristno

Najbolj prija v vročih trenutkih!

U.B.

16. 04. 2010 13.13

Neznosna vročina, zatohlost, preznojena oblačila. V prihajajočem poletju bo to vsakdan, če si ne boste omislili nakupa klimatske naprave, ki bo vaš bivalni prostor v poletnih mesecih ohladila pred vročim vrhuncem, med njim in po njem ...

Kakšne klimatske naprave kupujemo Slovenci?

Po besedah Aleksandra Kornhauzerja, dolgoletnega montažerja v podjetju Klimateh, so na slovenskem trgu najbolj poznani tako imenovani split sistemi klimatskih naprav, ki poleg hlajenja omogočajo tudi vlaženje, razvlaževanje in dovod svežega zraka. Gre za enostavne sistemi z eno zunanjo kompresorsko in eno notranjo stensko enoto. Po ocenah Kornhauzerja se največ, približno 80 odstotkov prodaje, naredi s priljubljenimi inverterskimi klimatskimi napravami z regulacijo moči. Inverter namreč ni zgolj klimatska naprava in poenostavljeno rečeno poleti hladi, pozimi pa ogreva bivalni prostor – torej združuje dve različni funkciji, hlajenje in segrevanje. Prednosti tovrstnih klim se kažejo v lažjem uravnavanju temperatur tudi v prehodnih obdobjih, manjši porabi električne energije ter tihim delovanjem. Slednje je v času nakupa kupcu v zadnjem času še posebej pomembno, zaradi česar se hrupne in glasne klime počasi že umikajo s prodajnih polic, pojasnjuje Kornhauzer.

Katero klimatsko napravo kupiti in koliko odšteti zanjo

Zanimalo nas je, kako močno, varčno in cenovno ugodno klimatsko napravo izbrati pri 60 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Obstaja nepisano pravilo v obliki enačbe, iz katere se lahko izračuna potrebno moč klime za zadostno hlajenje, nam je še povedal Kornhauzer. Gre za splošno pravilo, ki ne velja vedno, ga bomo pa v našem primeru uporabili za lažjo ilustracijo konkretnega primera. Enačba, iz katere lahko izračunamo potrebno moč hlajenja:

kvadratura stanovanja x višina stanovanja x faktor 30

Tako v našem primeru dobimo 60 x 2,5 x 30, kar znese 3,75 kilovata (KW). Za 60 kvadratnih metrov bi torej potrebovali moč hlajenja 3,75 KW. Pri bivalnih prostorih, kot so mansarde ali stanovanja z veliko površino steklene pokritosti, ta izračun ne velja. Steklo je namreč največji prevodnik toplote, zaradi česar bi morali faktor 30 povečati na faktor 40, je še dodal Kornhauzer. Nakup inverterja s povprečnimi karakteristikami stane od 450 evrov dalje, za bolj specifične in zahtevne inverterje pa se cene gibljejo tudi do 1.400 evrov. Inverterje kljub številnim prednostim ni priporočljivo montirati v prostore, kjer se ljudje veliko časa zadržujejo (na primer v spalnico nad posteljo).

Najeti montažerja ali namestiti sami?

Montaža klimatskih naprav zunanjih izvajalcev običajno stane od 250 do 300 evrov. Skrb zaradi napačne montaže ali s tem povezane uveljavljene garancije je tako na strani montažerja, opozarja Kornhauzer. Pri tem dodaja, da more biti vsak kupec klimatske naprave pozoren na to, da je montažer pooblaščen s strani proizvajalca klimatskih naprav. Po njegovih besedah je vse več težav pri nakupu klimatskih naprav nizkega cenovnega razreda (od 200 do 350 evrov), saj je vprašljivo prevzemanje odgovornosti v primeru napak in reklamacij.

Pri lastni montaži klime je treba biti pazljiv na pravilno namestitev klime pri odvodu kondenza in pri postopku vakumiranja (odvod in posesanje vlage). Postopek namestitve ni tako enostaven, kakor se sprva zdi ob branju priročnika, še opozarja Kornhauzer. Sicer za vse samouke obstaja veliko blogov in priročnikov, ki detajlno prikazujejo pravilno montažo klimatske naprave. Morebitna napačna namestitev pa je hudo kaznovana, saj v primeru lastne montaže garancija ne velja, poleg tega pa se lahko klimo ob napačni namestitvi uniči. Pri samostojni montaži pa se lahko pojavijo tudi dodatni stroški za material (bakrene cevi, električni kabli, "kondenz" cevi, konzole ...) zaradi nedostopnosti zunanje enote in s tem povezane razdalje med notranjo in zunanjo enoto.

Servis klimatski napravi podaljšuje življenjsko dobo

Splošno velja, da je ocenjena življenjska doba klimatskih naprav približno od 10 do 15 let, ob predpostavki, da se klimo vzdržuje z rutinskimi pregledi vsaj enkrat letno. Pri servisiranju se opravi dezinfekcija in čiščenje filtrov, pregleda se stopnje zadostnosti plinov itd. Serviser med vzdrževanjem preveri tlak ekološko prijaznega energetskega plina R410, ki je nadomestil nekoč pogosto uporabljenega plina z oznako R22. Povprečna cena servisa v Ljubljani po Kornhauzerjevih besedah znaša od 35 do 40 evrov, najprimernejši čas za servisiranje pa je spomladi ali pozno jeseni, ko naj bi montažerji zaradi manjše količine dela praviloma bolj vestno in strokovno opravljali vzdrževalna dela.

Kornhauzer priporoča nakup kakovostnejših klimatskih naprav, ker to med drugim zmanjša strošek servisiranja, saj se nekatere kakovostnejše klime lahko servisira na vsake 2 leti. Znano je namreč, da veliko starih klimatskih naprav iz prejšnjega desetletja še vedno normalno hladi, kar po Kornhauzerjevem prepričanju več kot očitno govori v prid pomena kakovosti, ko se odločamo za nakup. Po Kornhauzerjevih besedah naj bi bile najbolj priznane blagovne znamke Fujitsu in Toshiba.

Pasti, ki se skrivajo pri nakupu

Enačba za izračun zadostne moči klime se glasi: Kvadratura stanovanja x Višina stanovanja x Faktor 30

Pred odločitvijo o nakupu klimatske naprave se je treba pozanimati še o čem drugem kot le o ceni. Kakovost klimatskih naprav, dodatne funkcije, sezona nakupa, meje delovanja, izkoristek, energetski razred, servis in morebitna garancija ne smejo biti zanemarljivi faktorji pri odločitvi o samem nakupu. Kot opozarja Kornhauzer, med napake pri nakupu klimatske naprave velikokrat štejemo željo po nižji ceni s tako imenovanimi "no name“ klimami v raznih trgovskih verigah, ki poleg vprašljivega servisiranja strankam ne ponuja garancije. Zaradi želje po hlajenju celega stanovanja pa se pogosto kupi tudi klimatsko napravo prešibke moči, ki glede na kvadraturo stanovanja ne more primerno hladiti celotne površine. Pred izborom klimatske naprave se tudi priporoča, da se izračuna potrebno moč z upoštevanjem površine prostora, oken, števila oseb in morebitnih dodatnih izvorov toplote.

Po Kornhauserjevih izkušnjah naj bi bili najbolj v porastu nakupi inverterskih klimatskih naprav energijsko varčnega razreda A, ki spadajo v srednji cenovni razred. Zanje je značilna nizka stopnja hrupnosti, večina pa ima tudi standardno vgrajen ionizator in aktivni elektrostatični filter za večjo kakovost zraka v prostoru. Najprimernejši čas nakupa je tako kot pri servisiranju med februarjem in aprilom ali pa pozno jeseni. Dobro pa je tudi vedeti, da v primeru nakupa in montaže kupec plača le 8,5-odstotni DDV, medtem ko pri izbiri nakupa (montažo pa opravi sam) plača 20-odstotni DDV.

Najmanj potratne in energijsko varčne so ...

Pri uporabi klimatskih naprav ne gre spregledati stroškov energije, ki ob tem nastajajo. Za najvarčnejšo naj bi po Kornhauserjevih besedah še vedno veljale inverterske klime. Te naj bi zaradi regulacije ponujale do 45 odstotkov prihranka energije v primerjavi s klasičnimi klimatskimi napravami. Temu primerna je poraba električne energije in zagotovljena enakomernejša vrednost nastavljene temperature v prostoru. Zaradi možnosti povečanja vrtljajev kompresorja in s tem moči naprave se za približno 30 odstotkov poveča tudi učinkovitost gretja. Povprečna inverterska klimatska naprava naj bi tako letno porabila okoli 500 KWh električne energije.

So premične klime res stran vržen denar?

Cene premičnih klim se trenutno gibljejo od 300 do 500 evrov. Večina strokovnjakov jih odsvetuje, saj zaradi slabe izoliranosti in problema vgradnje zunanje enote prinašajo velike izgube v izkoristku in zato prostora ne ohladijo zadostno. Poleg tega je treba rezervoar za vodo neprestano prazniti, saj se v enem dnevu lahko zaradi kondenza nabere tudi do pet litrov vode.