Ingvar Kamprad je več kot uresničil svoje sanje. Iz trgovinice s pohištvom, ki jo je odprl leta 1958 v mestu Almhult na Švedskem je zrasel globalni poslovni imperij, ki mu je pred leti prinesel celo naziv najbogatejšega zemljana. Po letu 2011 naj bi večino premoženja prenesel na razne finančne ustanove, ki naj ne bi bile pod njegovim vplivom. Vsaj tako menijo ustavrjalci lestvice najbogatejših zemljanov, ki njegovo današnje premoženje ocenjujejo na 3,3 milijarde dolarjev (2,4 milijarde evrov). A kot kaže, so kolegi pri Bloombergu, ki ustvarjajo svojo lestvico najbogatejših zemljanov, drugačnega mnenja. Švedu so pripisali kar 50,3 milijarde dolarjev (37,3 milijarde evrov) premoženja.

A kljub kupom denarja in letom, ko bi moral na kakšnem tropskem otoku uživati zasluženi pokoj, se vitalni Šved drži skromnega življenja, ki mu je zvest že celo življenje. Namesto vile z bazenom ima skromen bungalov, namesto zasebnega letala, si privošči karto med navadnimi potniki, kosila je v menzi ene svojih trgovin, najbolj pogosto švedske mesne kroglice.

Osebne nakupe opravlja sam v lokalni trgovini. Časnik Daily ekspress poroča celo o tem, da naj bi v trgovino zahajal na koncu delovnega dne, ko trgovci ponujajo popuste za pokvarljivo blago. O njem kroži celo anekdota, da ga niso povabili na podelitev prestižnih poslovnih nagrad, ker naj bi se na družabne dogodke vozil z avtobusom in iz restavracij jemal jemal vrečke s soljo in poprom.

Zagotovo nenavadno početje za lastnika podjetja, ki letno ustvari 4 milijarde evrov dobička in 35 milijard prometa. O uspešnosti največjega proizvajalca in prodajalca pohištva na svetu pričata tudi podatka, da je podjetje tretji največji porabnik lesa na svetu in da na leto natisnejo več njihovih katalogov kot biblij, bolj natančno 208 milijonov katalogov letno. Na posteljah, ki jih prodajajo naj bi bilo po predvidevanjih statistikov spočetih kar 10 odstotkov vseh Evropejcev.

A gospod Ingvar ima tudi temno stran. Sam je priznal, da je imel v preteklosti težave s pitjem in je zdravljeni alkoholik. Še bolj je na njegovo podobo vplival podatek, da je bil leta 1942 član švedskega nacističnega gibanja Nova Švedska. Zaradi tega je v dobrodelne namene daroval več kot 100 milijonov evrov in se opravičil tako svojim zaposlenim, kot strankam.

Njegovi sodelavci ga opisujejo kot človeka, ki želi dajati vtis, da ni nič posebnega, mogoče celo malo manj sposoben od ostalih. Tako naj bi pogosto omenjal svoj alkoholizem, disleksijo in še nekatere pomanjkljivosti. Zase naj bi celo govoril, da ni ravno pameten. A tisti, ki ga poznajo vedo, da gre za izredno inteligentnega človeka, z odličnim spominom in neverjetnim občutkom za detajle.