Svetovna banka korupcijo definira kot "zlorabo moči, ki jo osebi omogoča določen položaj, za zasebno korist". Ker pa iz ene nečednosti ponavadi nastaneta še druga in tretja, velja za zgodovinsko znane osebe, ki so se uvrstile na seznam, da se z nesrečo svojih državljanov niso okoriščali le finančno, ampak so jih terorizirali še na kakšen drug način. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati,da bi bil lahko seznam, če bi bilo število njegovih članov neomejeno, mnogo daljši.
William Marcy Tweed, newyorški politik
Čas vladanja: 1853–1855
Tweed je bil tretji največji veleposestnik na območju New York Cityja. Obsojen je bil, da je ukradel od 40 do 200 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja, kar glede na vrednost dolarja leta 1870 in ob povprečni 2,7% inflaciji danes pomeni od 1,5 do 8 milijard dolarjev). Umrl je v zaporu, denar pa je v svoj žep prelival tako, da je podpisoval lažne najemne pogodbe, iz proračuna pa plačeval za lažne investicije.
Čas vladanja: 1933–1944 in 1952–1959
V času njegovega koruptivnega režima je bila Havana znana kot 'latino Las Vegas'. Množično je zapiral svoje nasprotnike, jih mučil ter si kopičil milijone. Kuba je postala odličen kraj za ameriške poslovneže dvomljivega slovesa in šefe organiziranega kriminala, ki so kubansko prestolnico spremenili v svetovno 'drogeraško' meko.
Fransisco Franco, španski diktator
Čas vladanja: 1939–1975
Medtem ko je sam užival v razkošju, je zaradi lakote umrlo na 100 tisoče ljudi. Prepovedal je uporabo katalonskega, galicijskega in baskovskega jezika, otroke pa so v šoli učili, da je Franca Špancem poslala sama božja previdnost, da jih reši pred lakoto in revščino. Franco je koncentracijska taborišča uvedel, še preden so postala 'simbol' druge svetovne vojne.
Nicolae Ceaucescu, romunski diktator
Čas vladanja: 1965–1989
Najprej si je od zahodnih držav izposodil več kot 13 milijard dolarjev, menda za razvojne projekte. Že kmalu pa je postalo znano, da državna blagajna nima prebite pare. Da bi plačal državni dolg in se "osamosvojil od Zahoda", je, čeprav je večino denarja zapravil ali pa shranil sam, uvedel sistem, po katerem je država izvozila skoraj vse kmetijske pridelke, uvedli pa so deset let trajajočo redukcijo plina, elektrike, ogrevanja in celo hrane. Medtem je bilo na televiziji mogoče videti diktatorja, ki je odpiral polno založene trgovine in obiskoval zabavne dogodke. Tako naj bi svetu pokazal, kako veliko blaginjo je prinesel svoji državi. Leta 1989, ko je bil dolg odplačan, je državljanom prekipelo in so ga ubili.
Augusto José Ramón Pinochet, čilski diktator
Čas vladanja: 1974–1990
Preden je samega sebe ustoličil kot predsednika, je bil velik oboževalec španskega diktatorja Franca. Na oblast se je sicer zavihtel tako, da je dal ubiti okoli 3000 podpornikov prejšnjega predsednika Salvadorja Allendeja, več tisoč pa jih je dal mučiti ali izgnati iz države. Dve leti po njegovi smrti so v javnost prišli dokumenti o pranju denarja in drugih nečednih poslih. Pri skrivanju in naložbah okoli 1 milijarde dolarjev naj bi mu vseskozi pomagale britanske oblasti.
Čas vladanja: od 1980
Mugabeju je lani pripadlo nečastno 1. mesto na seznamu najhujših svetovnih diktatorjev. Kar po svoje niti ni presenetljivo, če upoštevamo dejstvo, da mu je uspelo nekoč eno najbogatejših afriških držav spremeniti v kraj, kjer medtem, ko si sam gradi že tretjo palačo, ljudje nimajo hrane in strehe nad glavo, brezposelnost pa je 80-odstotna. S soprogo, ki pri nakupih v Evropi redko zapravi manj kot pol milijona evrov, sta kmetom zaplenila večino najboljše zemlje, od koder zdaj prodajata pridelke velikim svetovnim prehrambenim verigam, medtem pa v njegovi državi kosi lakota. Med kupci naj bi bila celo družba Nestle.
Mobutu Sese Seko, zairski diktator
Čas vladanja: 1965–1997
Mobutu je bil na čelu enega najdaljših in najbolj krutih diktatorskih režimov v Afriki. Kljub temu da je vodil državo, bogato z naravnimi viri, je poskrbel, da so ljudje ostali revni, lačni in prestrašeni, sam pa si je nakopičil okoli 5 milijard dolarjev. Državo je vodil s trdo roko, s političnimi nasprotniki pa je obračunaval tako, da jih je dal obesiti sredi trga pred veliko množico. Po 32 letih je bilo ljudem dovolj. Izvedli so upor, Seko pa je še istega leta umrl v izgnanstvu v Maroku.
Ferdinand Marcos, filipinski diktator
Čas vladanja: 1965–1986
Filipinska vlada še vedno plačuje obresti javnega dolga, ki ga je uspelo ustvariti Marcosovi administraciji. Denar je iz državne blagajne v svoj žep prelival tako, da ga je enostavno nakazoval na bančne račune prijateljev in sorodnikov, kar nekaj pa ga je najbrž zapravila tudi njegova žena, ki je imela med drugim v lasti kar 2500 parov čevljev zvenečih znamk. Dokumenti razkrivajo, da so agenti, potem ko je diktator pobegnil iz države, odkrili 24 velikih kovčkov, polnih zlata in draguljev, ter potrdila o zalogah zlata v tujini, skupaj vrednih okoli 10 milijard dolarjev.
Mohamed Suharto, indonezijski predsednik
Čas vladanja: 1967–1998
Naslov najbolj skorumpiranega med najbolj skorumpiranimi pa gre indonezijskemu predsedniku, ki je iz državne blagajne skupaj odtujil okoli 35 milijard dolarjev. Denar je v svoje žepe prelil z obvladovanjem državnih podjetij in dobrodelnih organizacij. Ko se je moral posloviti z oblasti, so nasledniki sicer sestavili obtožnico, kjer so ga obtožili 'velike kraje' in zatiranja človekovih pravic, a so jo zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja leta 2000 zavrgli.
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV