Slovenija je ena izmed redkih držav tega sveta, kjer iz pip oziroma javnega vodovodnega sistema priteče čista in kakovostna pitna voda, po nekaterih raziskavah je kakovost vodovodne vode celo boljša kakor tista iz plastenk, pa čeprav prihaja iz opevane tujine in se ponaša z zvenečimi imeni.

Pri tem velja pomisliti, da lahko v tako imenovani čisti vodi ob mesecih in mesecih kuhanja na soncu v kakšni trgovini iz plastike v vodo preide kakšna zdravju ne najbolj prijazna snov, kar lahko opazimo, če bomo odprto plastenko pustili na zraku nekaj dni.

Ljubitelji gaziranih pijač so tudi prisiljeni prenašati velikanske količine steklenic, da potešijo svojo žejo, kar je še posebej zoprno, če živite v stanovanju, do katerega se je potrebno povzpeti po številnih stopnicah. Pet litrov pijače je pet dodatnih kilogramov, ki se utrujenim rokam še kako poznajo.

Drug problem so tudi odpadki, ki pri tem nastanejo, saj pri nas kultura recikliranja še ni na zavidljivem nivoju, kot ga poznajo v na primer zahodnih državah. Priznajmo – plastenke ponavadi končajo v smeteh, skupaj z vso ostalo šaro in polnijo smetišča.

Skoraj nihče jih ne stisne ali razreže, sama plastika se ne razgradi in bo ostala v opomin tudi zanamcem, ko jo bo veter nosil sem in tja. Da gre za velik problem dokazujejo tudi izkušnje iz tujine, denimo v nekaterih avstralskih mestih so z odlokom prepovedali prodajo pijač v plastenkah.

Omeniti velja tudi, da za proizvodnjo ene same litrske plastenke potrebujemo četrt litra nafte in kar tri litre vode, da lahko v tako dobljeno plastenko uskladiščimo liter vode.

Z domačim sistemom za gaziranje vode boste s enim samim polnjenjem plinske jeklenke naredili od 60 do 130 litrov pijače, kar pomeni, da nas liter doma narejene gazirane pijače praviloma ne stane nič več kot 11 centov na liter, čemur se ne morejo približati niti najbolj poceni trgovci.

Sistem v posebej ojačano plastenko, ki zdrži izjemne pritiske, natočimo vodo do oznake, najbolje se obnese hladna voda, zato je vodo pred gaziranjem dobro hraniti v hladilniku. Pritisnemo na gumb, s čimer sprostimo pretok plina skozi ozko šobo naravnost v vodo.

Ogljikov dioksid dovajamo približno tri sekunde, ko sistem prvič zapiska, gazirana pijača je pripravljena. Seveda lahko vodo gazirate še dodatno in s tem dovedete več plina v vodo, a vse ima svoje meje, tako da nad določeno mejo gaziranje ni več mogoče, a po izkušnjah tako močno gazirane pijače najbrž ne boste mogli spraviti po grlu.

Tako pripravljeni gazirani vodi lahko dodate tudi sadne sirupe, a gazirajte samo vodo, znani so poizkusi, ko so ljudje poizkusili narediti doma narejen šampanjec iz domačega vina, a boste doživeli le brizganje vina vsepovsod naokoli, sistemu pa se bodo zamašile šobe.

Ker aparati delujejo le s stisnjenim plinom, si lahko pijače pripravite ne le doma, ampak kjerkoli, kjer teče voda, torej pikniki, kampiranje, dopust. Tudi srce tistih najbolj varčnih bo od veselja igralo, saj je prihranek opazen zelo kmalu, največ veselja ob pripravi pijač imajo največji porabniki gaziranih pijač – torej otroci.

Omenimo še zmoto, da gazirane pijače redijo. Navadna voda z mehurčki pač ne more nikogar zrediti, je pa res, da so v industrijsko pripravljenih pijačah ponavadi ogromne količine neprimernega sladkorja, ki dajejo pijači okus, da o konzervansih niti ne govorimo.

V prazničnem času, ko je težko biti izviren, je lahko odlično darilo, ali pa namig, kaj napisati dobremu decembrskemu možu, da bo podstavil pod okrašeno novoletno jelko. Tudi v Sloveniji imamo distributerja omenjenega sistema SodaStream, to je podjetje Batagel&Co. iz Postojne.