B-2 SPIRIT - Izdelalo so 21 takšnih letal, v operativni rabi je in to ni kar neko navadno letalo-bomber. Letalo je "nevidno", zdi se le kot drobna lučka na nočnem nebu, ki jo vidiš, a ne slišiš. Nevidna je za radarje in satelite.

23 milijard ameriških dolarjev je stal razvoj, prištejte še 1,3 milijarde dolarjev za vsak izdelan primerek. Torej v grobem čez 50 milijard dolarjev, pri čemer nismo šteli vzdrževanja in denarja za celo četico ljudi, ki za frčoplane skrbijo. Najdražja ptica na svetu.

LETALONOSILKA RAZREDA NIMITZ - Cela serija je dobila ime po prvi jedrski letalonosilki iz serije, 3. maja 1975 so splovili letalonosilko, imenovano po admiralu Chesterju Williamu Nimitzu. Načrtovali in tudi naredili so jih 10, vse so v operativni rabi. Ogromne ladje, dolge 333 metrov, polno naložene z izpodrivom 100.000 ton, 260.000 konjskih moči ali 190 MW motorji skrbijo za maksimalno hitrost 56 kilometrov na uro, simbol amerike.

Izgradnja posamezne ladje, brez visokotehnološke opreme in letal na njej, je davkoplačevalce stala 4,5 milijarde dolarjev, skupno torej 45 milijard dolarjev. Prištejte še posadko 5,700 mornarjev in oficirjev, ki so na eni taki in plačo ter oskrbo zanje.

RAZISKOVALNA BOJNA AMFIBIJA EFV - Če ste slučajno zasledili oster predvolilni boj med predsedniškima kandidatoma Johnom McCainom in Barackom Obamo, v katerem je zmagal slednji, so bili kamen spotike tudi enormni stroški za razvoj in uvajanje novega bojnega vozila, raziskovalne bojne amfibije EFV (Expeditionary Fighting Vehicle).

Amfibijsko vozilo (včasih tudi dvoživka) je vojaški izraz za motorno vozilo, namenjeno premikanju po vodi in po kopnem. Izraz izhaja iz biologije, kjer se živalim, ki živijo v teh dveh elementih, reče dvoživke (latinsko amphibia). Najbolj množično so se amfibijska vozila uporabljala med drugo svetovno vojno. Razlog za to je bila potreba, predvsem ameriške vojske po takih vozilih, ki bi enotam omogočala takojšnji prenos bojev z vode na kopno in hkrati nudila vojakom relativno varnost pred ognjem iz pehotnega orožja.

Ta potreba se je pokazala predvsem na Pacifiku. Danes je z uporabo lahkih raketnih protioklepnih sredstev skupna masa bojnih vozil manjša, kar olajša zagotavljanje plovnosti. Pri transportu enot so to vlogo sicer prevzela vozila na zračno blazino (tako imenovani Hoverkrafti), klasična amfibijska vozila pa s tem niso izginila iz uporabe. Same EFVje so zasnovali na začetku sedemdesetih let in se z njimi ukvarjajo tudi dandanes.

Posadka treh ljudi v vozilu iz aluminija, ki plava po vodi in pristane na kopnem, lahko s sabo pelje še 17 drugih vojakov. Proračun za proizvodnjo EFVjev raste iz leta v leto in trenutno stoji pri približno 15,9 milijard dolarjev. No, samo za razvoj, za nove prototipe.

Zadnjega je ameriška vojska ponovno vrnila proizvajalcu, saj so nezadovoljni z dejstvom, da se kvari in to v povprečju na le 4 ure uporabe. Ko bodo prišli v redno proizvodnjo, bo strošek zanje še višji. Do zdaj so za EFVje porabili toliko denarja, da bi lahko vsakemu prebivalcu Deviških otokov kupili nov Ferrari F430.

BOJNA LADJA RAZREDA IOWA - Takšne so gradili med leti 1939 in 1942, zgrajene so bile 4. Naročila jih je vlada Združenih držav Amerike in prav z njimi je mornarica prdobila prevlado na Pacifiku med drugo svetovno vojno. Sprva so jih nameravali narediti 6, a spričo gromozanske porabe denarja, jekla in ljudske sile, so dve ladji razgradil, še preden so jih naredili do konca.

Zadnjo so splavili 22. februarja 1943, svojemu delu so služile do konca tisočletja, marca 2006 so jih upokojili in dve izmed njih spremenili v plavajoče vojaške muzeje, ena je zasidrana v San Franciscu (USS Iowa), druga na Havajih, v spomin na Pearl Harbour (USS New Jersey). Podobna usoda čaka še tretjo (USS Missouri) in četrto (USS Wisconsin), a mora biti slednja ves čas pripravljena za takojšnji povratek v bojno floto.

Nemogoče je preračunati ceno teh ladij, a ocenjujejo, da bi zanje danes odšteli okoli 1,8 milijarde dolarjev po kosu. Preračunano torej dovolj denarja, da bi vsakemu polnoletnemu moškemu na obeh ameriških celinah plačali štiriletno naročnino na Playboy, pa še za kondome bi kaj ostalo...

PODMORNICA RAZREDA OHIO - Brez konkurence so jedrske podmornice razreda Ohio, 18 podmornic je enakomerno porazdeljenih med vzhodno in zahodno obalo, vsaka podmornica pa ima dve posadki, poznani kot modra in zlata ekipa, šteje 155 članov in vsaka ekipa služi 100 dni, nato pa je čas za dopust.

Jedrski reaktor na krovu podmornice skrbi za pogon, vzdržuje tudi sisteme za življenje, saj zrak (kisik) za dihanje prihaja iz cepitve vode, pa tudi "pitna" voda prihaja kar iz okolice, torej morja, kar opravi podmornica sama, tako da bi lahko podmornica ostala pod vodo čez 100 let. Ko ena izmed teh čudes zapusti pristanišče, je omejena le z zalogami hrane, ki jo nese s sabo.

Koliko stane? Približno 2 milijardi vsaka. Če bi jih zamenjali, podvojite stroške! Trenutno torej 36 milijard dolarjev, s tem denarjem bi lahko prav vsakemu prebivalcu v Afriki zagotovili dvojni cheeseburger in liter in pol vode za dva meseca.