Naftni madež je trenutno velik približno toliko kot Jamajka, je že dosegel obalo ameriške Louisiane. Pristojni so katastrofo najprej poskušali omejiti s sežiganjem nafte, dim, ki se ob tem širi v ozračje, pa naj bi bil manj nevaren kot sam naftni madež, zdaj, ko se je metoda izkazala za neučinkovito, pa se bodo z madežem spopadli s kemikalijami.

Če se bo izlivanje nadaljevalo, bi lahko količina izlite nafte presegla doslej “rekordno” razlitje ob ameriški obali, ko je leta 1989 iz tankerja Exxon Valdez izteklo kar 270 000 sodčkov nafte. A statistika izlivov nafte, ki povzročajo ogromno škodo naravi, pa tudi gospodarstvu, je še mnogo hujša. Izlivanje iz potopljene pliščadi, bi se moralo v takšnem obsegu nadaljevati še 200 dni, da bi bilo dovolj za uvrstitev na lestvico 10 najhujših naravnih nesreč in kar eno leto, za mesta od ena do pet na tej neslavni lestvici. Poglejmo, katere naftne nesreče jo sestavljajo trenutno.

Največji izliv v Mehiškem zalivu in drugi največji v zgodovini se je zgodil leta 1980, ko je eksplodirala ploščad Ixotoc I, družbe Petroleos Mexicanos. Zaustavitev iztekanja in čiščenje je trajalo devet mesecev, medtem pa je v morje izteklo 10 tisoč sodčkov nafte na dan, skupaj okoli 3 milijone sodčkov.

Situacija je bila skoraj tako slaba kot leto prej, ko je tanker Atlantic Empress trčil s tankerjem Aegean Captain. V morje ob obali Trinidad in Tobaga izteklo 2,1 milijonov sodčkov nafte.

Štiri leta kasneje je v zalivu Saldanha v Južni Afriki zagorel tanker Castillo de Bellver. Ob obali Cape Towna se je prelomil na pol, ob čemer je v morje steklo 1,8 milijonov sodčkov nafte. Na srečo so vetrovi večino madeža odpihnili na morje in tako obalo rešili pred ekološko katastrofo.

Največje razlitje vseh časov pa ni bilo nikakršna nesreča! Leta 1991 so Iraške oblasti v času Zalivske vojne v morje iz tankerjev načrtno izlile 10,3 milijona sodčkov nafte.

Čiščenje naftnih madežev je zapleteno in drago

Oblasti v primeru zadnjega izlitja nafto nadzorovano sežigajo, uporabljajo pa tudi kemikalije, ki nafto sprimejo, zaradi česar se na koncu potopi na morsko dno. Stroški čiščenja – seveda odvisno od lokacije in še nekaterih drugih dejavnikov, na dan stanejo okoli 10 milijonov dolarjev. Da bodo zaprli luknje v potopljeni ploščadi in jo “zacementirali”, pa bo lastnica, družba BP porabila še dodatnih 100 milijonov dolarjev.

Po objavljenih podatkih je bilo doslej najdražje čiščenje razlitja nafte s tankerja Exxon Valdez. Skupni stroški, kamor, poleg stroškov samega čiščenja, ki je sicer stalo 2,5 milijardi dolarjev, prištevamo še globe in ostale kazni in stroške tožb, so dosegli 7 milijard dolarjev. Čiščenje za francoskim tankerjem Amoco Cadiz leta 1978 je stalo 282 milijonov dolarjev, za japonskim Nakhodko skupaj z ostalimi stroški 219 milijonov dolarjev.

Največja izlitja nafte