Če kot kriminalec želite zaslužiti res veliko denarja, vendar ne želite oropati banke, ali pa se želite komu maščevati, je "najboljša rešitev" ugrabitev. Se pa tovrstna dejanja – načrtno ali pa nenačrtno – pogosto končajo s smrtjo, in to kljub plačani odkupnini. Predstavljamo vam nekaj razvpitih primerov. Nekateri so se končali tragično.
Mama najbogatejšega hongkonškega tajkuna je leta 1997 ugrabitelju svojega sina za njegovo izpustitev plačala 77 milijonov dolarjev, ponudila pa je celo 600 milijonov. Družina se je namreč odločila, da gangsterju Cheung Tze-keungu, znanemu tudi pod vzdevkom “veliki zapravljivec”, dajo ponudbo, ki je ne bo mogel zavrniti. Družina je tako preučila višine odkupnin pri podobnih ugrabitvah drugje po svetu in potrojila najvišjo vsoto. V dvajset paketov so zapakirali bankovce po 1000 dolarjev in jih odpeljali na dogovorjeno mesto. Svojega dela dogovora se je držal tudi gangster, saj so Kwoka kasneje najšli živega. Policija je ugrabitelja ujela, bil je obsojen in usmrčen. So pa še dolgo po ugrabitvi krožile govorice, da sta se plačilu odkupnine močno upirala Kwokova mlajša brata. V ozadju je bil spor za mesto vodje družinskega finančnega imperija in dejstvo, da se je sicer poročeni tajkun zapletel z žensko, ki je imela (pre)velik vpliv na njegove poslovne odločitve.
Theo Albrecht
Nemca, brata Karl in Theo, ustanovitelja verige supermarketov Aldi, sta med najbogatejšimi Zemljani, njuno premoženje je ocenjeno na več milijard dolarjev. Njun koncern poznamo tudi v Sloveniji, a kot verigo Hofer. Karl Albrecht je namreč leta 1968 kupil trgovsko verigo, ki jo je v Avstriji ustanovil Helmut Hofer in obdržal ime. Albrechta sta kljub bogastvu med najbolj 'nevidnimi' člani visoke družbe, javnost ne ve niti, kje pravzaprav stanujeta. “Skrivata se bolj kot jeti!” so njuno početje komentirali pri Forbsu, a tega jima večina ne jemlje za slabo. Leta 1971 sta Thea Albrechta na parkirišču namreč napadla in ugrabila dva moška, ki sta na idejo prišla po tem, ko sta prebrala knjigo Michaela Jungbluta Bogati in superbogati v Nemčiji. Da imata pravega “Aldija”, sta verjela šele, ko jima je pokazal osebno izkaznico. Na sebi je imel namreč tako nesramno poceni obleko, da sta mislila, da sta ujela kakšnega računovodjo. Za bratovo vrnitev je moral Karl plačati sedem milijonov mark odkupnine. Predal jo je tedanji porurski škof Franz Hengsbach, šlo pa je za do tedaj najvišjo odkupnino v Nemčiji. Ugrabitelja sta končala v zaporu, kje je denar, pa nista izdala. Je pa Theo kasneje zahteval, da država odkupnino upošteva kot davčno olajšavo.
Perikles Panagopulos
Grški ladijski mogotec je bil lani izpuščen, potem ko je družina plačala med 30 in 100 milijoni evrov odkupnine. Natančna vsota ni znana, je pa policija medijem povedala, da gre za najvišjo odkupnino v grški zgodovini. Ugrabitelji so 74-letnega ladjarja ugrabili na poti v službo in to skupaj z osebnim šoferjem. Šoferja so kasneje izpustili, ostanke zažganega avtomobila in kombija, ki naj bi pripadal ugrabiteljem, pa je policija našla na obrobju Aten.
Družina Oetker je bila v osemdesetih na naslovnicah vseh svetovnih medijev, potem ko je bil leta 1976 na parkirišču univerze Weihenstephan ugrabljen Richard Oetker. Ugrabila ga je skupina moških pod vodstvom Dieterja Zlofa. Oetkerja, visokega 1,92 metra, so strpali v 1,45 metra dolg in 70 centimetrov širok lesen zaboj, v prtljažniku kombija, okrog zaboja pa so napeljali električni tok. Za posledicami električnega udara je mladi Oetker skoraj umrl, ni pa jasno, ali je šlo za nesrečo ali pa so mu ugrabitelji želeli pokazati, kaj se bo zgodilo, če bo skušal pobegniti. Ugrabitvi je kmalu sledila zahteva po odkupnini. Družina je plačala 21 milijonov mark. Dve leti kasneje je policija ujela tudi glavnega ugrabitelja, ki je bil, čeprav je dejanje zanikal, leta 1980 obsojen na 15 let zapora. Zločin je kasneje priznal v knjigi. Richardu Oetkerju je ugrabitev pustila trajne posledice, po osvoboditvi ni mogel samostojno hoditi in je prestal množico operacij. Še danes ima težave s hojo in lahko prehodi le krajšo razdaljo. O ugrabitvi je spregovoril šele leta 2006. Povedal je, da je tako dolgo molčal, ker je želel v življenju doseči še kaj drugega, kot biti znan le kot žrtev ugrabitve. Leta 2009 pa se je vnuk ustanovitelja zavihtel na čelo Oetkerjevega prehranskega koncerna.
Charlie Lindbergh
Charles Lindbergh je bil pisatelj, izumitelj in raziskovalec, ki je zaslovel, ko je kot prvi brez postanka z letalom poletel iz New Yorka v Pariz, za kar si je prislužil tudi nagrado Orteig. Dogodek pa je bil tudi začetek konca njegovega popolnega življenja. Marca leta 1932 je namreč izginil njegov sin Charlie. Ko so hišo v upanju, da bodo malčka le našli, popolnoma preiskali, je Lindberg našel ovojnico, v njej pa zahtevo ugrabitelja po plačilu 50 tisoč dolarjev. Ko je plačal in nemočno čakal na sinovo vrnitev, je policija začela obsežno iskalno akcijo za otrokom in storilcem, a je bila ta neuspešna. Čez nekaj mesecev so našli trupelce malega Lindberga. Sled denarja je policijo vodila do Bruna Richarda Hauptmanna, ki je bil obsojen na električni stol.
Frank Sinatra mlajši
Dobro uro po nastopu je Sinatra mlajši v hotelski sobi klepetal s prijateljem. Ko je na vrata potrkal dostavljalec, ga je brez premislega spustil v sobo. Ta pa je iz žepa potegnil pištolo in ga ugrabil. Njegov slavni oče je za njegovo svobodo plačal 240.000 dolarjev. Ujeli so tudi ugrabitelje, ki pa so dobili dokaj kratko zaporno kazen. Tudi zato se še vedno širijo govorice, da je ugrabitev pravzaprav organiziral kar Frank Sinatra starejši, da bi pospešil sinovo kariero.
Jennifer Wilbanks
30. april bi pravzaprav moral biti najsrečnejši dan v življenju Jennifer Wilbanks in Johna Masona, ki naj bi se ta dan poročila. A se Jennifer tri dni prej ni vrnila s teka. Majhno mestece Duluth v Georgi je zajela panika. Mediji so sumili, da jo je ubil zaročenec. Potem ko so oblasti za njeno iskanje porabile že skoraj 50.000 dolarjev, pa je Jennifer v telefonskem klicu sporočila, da jo je ugrabil neki mehiški par, ki jo zadržuje kot seksualno sužnjo. Ko so jo kasneje našli, se je izkazalo, da je šlo za prevero, s katero je Jennifer želela ubežati poroki. Plačati je morala 2200 dolarjev kazni in opraviti 120 ur družbeno koristnega dela.
John Paul Getty III
Mladenič je bil, še posebej potem ko so ga izključili iz šole, črna ovca družine naftnih mogotcev. Ko je 16-letnik izginil in je prišla zahteva po odkupnini, so jo domači v prepričanju, da gre za potegavščino, s katero želi od njih izsiliti denar, enostavno zavrgli. In nato postopek ponovili še enkrat. Dejstvo, da jih ne jemljejo resno, je ugrabitelje tako razjezilo, da so Johnu odrezali uho in ga skupaj s svojimi zahtevami poslali kar na lokalno televizijo. Družina je plačala skoraj tri milijone dolarjev in John se je, čeprav brez enega ušesa, vrnil živ.
Graeme Thorne
Leta 1960, ko zakoni o varstvu osebnih podarkov še niso obstajali, je bilo usodno za zmagovalca avstralske loterije Bazila Thorna, prodajalca, čigar ime se je po osvojenem dobitku, znašlo na naslovnicah prav vseh medijev, in to skupaj z domačim naslovom. Njegovega 8-letnega sina so ugrabili na bližnji avtobusni postaji, očetu pa poslali sporočilo 'Daj nam denar ali pa ga spremenimo v hrano za morske pse.' Policija je začela iskati storilce, ti pa so kasneje še enkrat poklicali družino in naročili, naj 25 tisoč funtov spravijo v majhne vreče. Potem se je zveza prekinila, nadaljnih navodil pa ni bilo. Dečkovo truplo je bilo najdeno nekaj mesecev kasneje. Potem ko se je nekdo spomnil, kakšen avto je bil usodnega dne “sumljivo blizu” kraja ugrabitve, je policija zaslišala in aretirala Stephena Bradleyja, ki je dejanje kmalu priznal in dobil doživljenjsko zaporno kazen.
Carrie Smith Lawson
11. septembra 1991 je Carrie in njenega moža poklicala ženska, ki se je predstavila kot medicinska sestra v lokalni bolnišnici in ju obvestila, da se je neki njun sorodnik huje poškodoval. Ko sta se hitro oblekla in stopila skozi vhodna vrata, sta se znašla pred cevjo puške. Carrie so ugrabili in zanjo kasneje zahtevali 300.000 dolarjev odkupnine. Družina je pristala, a Carrie se ni vrnila. Oblasti so kasneje aretirale Karen McPherson, ki je dejanje sicer priznala, a ni nikoli povedala, kje je Carrie. Trdila je, da ji je talka pobegnila že dva dni po ugrabitvi.
Jana Philipp Reemtsma
Marca 1996 so štirje ugrabitelji ugrabili dediča milijonskega imperija, Nemca Jana Philippa Reemtsme, in ga vklenili v verige. Izpustili so ga po 33 dneh in potem ko je družina plačala 15 milijonov evrov odkupnine. Glavnega storilca so dve leti kasneje ujeli v Argentini. Reentsma je obdobje, ki ga je preživel v krempljih ugrabiteljev, kasneje opisal v knjigi z zgovornim naslovom 'Klet'.
Družina Schlecker
Decembra 1987 so trije moški vdrli v hišo nemškega podjetnika Antona Schleckerja in ugrabili njegova otroka. Otroka, stara 14 in 16 let, so izpustili po plačilu 10 milijonov mark. Po več letih iskanja, je policija storilce vendarle ujela.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV