Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo, uresničujemo potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja. Krepitev dobrega počutja na delovnem mestu je ena izmed bolj pomembnih nalog države, delodajalca in vsakega posameznika. (NIJZ, 2017)

Med pogoste vzroke sodi nasilje na delovnem mestu, kamor lahko umestimo spolno, verbalno, fizično nasilje. Prav tako na zaposlene močno vplivajo tudi odnos nadrejenih, neustrezen način vodenja in komunikacije, ter nevključevanje v sprejemanje odločitev. Veliko pripomorejo tudi prekomerne ali nasprotujoče si zahteve. Pogoste so tudi spremembe v organizaciji, ki prebudijo težke občutke, negotovost, strah … Z delom pa lahko povežemo tudi zasebnost oziroma težave pri usklajevanju obojega. Če zaposleni nima podpore nadrejenih in sodelavcev, če za svoje delo ne dobi zadostnega plačila, če na delu stagnira zaradi premajhne delovne obremenitve, ali nasprotno – prekomerne preobremenitve, to lahko močno načne duševno zdravje. Prav tako pomembno vplivajo tudi slabi delovni pogoji, kot so hrup, slab zrak, neustrezna temperatura, svetloba.

Najpogostejše duševne motnje na delovnem mestu:

Tesnobne motnje

Tesnobne motnje na delovnem mestu se kažejo kot nemir, utrujenost, težave s koncentracijo in prekomerna zaskrbljenost. Zaposleni zato pri svojem delu potrebuje veliko potrditev. Tako kot pri depresiji, so včasih prisotni tudi razdražljivost in različni fizični simptomi, kot so motnje spanja, težave s srcem, gastrointestinalne težave, tremor rok. Generalizirana tesnobna motnja močno vpliva na delo, saj je zaposleni velikokrat odsoten. V današnjem času so tesnobne motnje zelo pogoste, a jih marsikdo pri sebi ne prepozna ali pa simptome pripisuje splošnemu stresu.

Depresija

Depresija spada med najbolj raziskane motnje razpoloženja na delovnem mestu, delno tudi zato, ker je tako pogosta. Zelo verjetno je, da se na delovnem mestu depresija manifestira v obliki nervoze, nemira, razdražljivosti in drugih telesnih težavah, med katerimi je najpogostejša bolečina. Depresivni zaposleni postanejo pasivni, brezciljni in neproduktivni. Velikokrat imajo težave z utrujenostjo, deloma tudi zaradi motenj spanja. Zmanjša se zmožnost presoje in odločanja, več je bolniških odsotnosti. Takšni zaposleni veliko pogosteje menjajo delovna mesta, prav tako večkrat izgubijo svoje delo. Težava se skriva v tem, da zaposleni z depresivnimi motnjami običajno ne razkrivajo svojih težav ali pa jih sploh ne prepoznajo.

Za bipolarno motnjo je značilno menjavanje ekstremne aktivnosti in sreče ter depresivnega razpoloženja. Gre torej za velike vzpone in drastičen padce v razpoloženju. V manični fazi se zaposleni z bipolarno motnjo zdijo neverjetno energični, ustvarjalni, polni idej, veseli, nasmejani, a kljub temu produktivnost na delu resnično lahko trpi. Pred popolno manično fazo lahko oseba postane zelo moteča za okolico, krši pravila, dela napake, morda je prisotno agresivno vedenje. Med depresivno fazo pa zaposleni kaže depresivne simptome in znake, ki so opisani zgoraj. Čeprav je manija veliko bolj opazna, pa se kaže, da depresivna faza bipolarne motnje bolj poslabša produktivnost.

ADHD

Čeprav je ADHD pogostokrat obravnavan kot motnja, ki prizadene otroke, je prisotna tudi pri odraslih. Na delovnem mestu se običajno kaže kot neorganiziranost, neupoštevanje rokov, nezmožnost obvladovanja delovne obremenitve, težave pri upoštevanju navodil, impulzivnost, nenehno argumentiranje z nadrejenimi, težave pri izvedbi in zaključevanju nalog. Velikokrat so takšni posamezniki nagnjeni k zlorabi nedovoljenih substanc. Ker se motnja velikokrat zamenjuje s ’splošno zmedenostjo’, stresom ali drugimi dejavniki, ostaja pri mnogih neprepoznana in zato nezdravljena.