Gospodinjstva v Sloveniji za spremljanje televizijskih programov vedno bolj uporabljajo IP-televizijski priključek. Tovrsten fiksni dostop do televizijskih programov je postal vodilni v tretjem četrtletju lani, v zadnjem četrtletju lani pa je vodstvo dodatno utrdil, kažejo podatki agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Dostop do televizijskih programov prek IP-televizijskega priključka, ki sloni na internetnem protokolu, je v zadnjem lanskem četrtletju beležil 48,2-odstoten tržni delež po številu priključkov. V enakem obdobju leto prej je zasedal 45,6-odstoten delež. Vodilni ponudnik IP-televizije je Telekom Slovenije, v zadnjem četrtletju lani je zasedel 52,2-odstoten delež. Sledita mu T-2 s 33,7-odstotnim in Amis s 13,7-odstotnim deležem.

Kabelska televizija je kot doslej vodilna oblika dostopa do televizijskih programov v zadnjem četrtletju lani beležila 46,4-odstoten delež, v enakem obdobju leto prej pa 48,5-odstoten delež. Sledita satelitska televizija, ki je na letni ravni zabeležila zmanjšanje deleža s štirih na 3,8 odstotka, ter televizija prek prav tako brezžične tehnologije MMDS. Slednji se je delež na letni ravni zmanjšal z 1,9, na 1,7 odstotka.

Iz raziskave o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij 2015 je razvidno, da se še vedno najvišji delež gospodinjstev (44 odstotkov) odloči za IP-televizijski priključek zaradi dostopa v paketu z drugimi storitvami, kot sta širokopasovni dostop do interneta in IP-telefonija. Drugi najpogostejši razlog je programska shema (18 odstotkov), na tretjem mestu pa sta skupaj cena in dostopnost oziroma razpoložljivost (16 odstotkov).

Gospodinjstva sicer televizijske programe sprejemajo tudi prek mreže prizemnih televizijskih oddajnikov, ki je bila v preteklosti glavna oblika dostopa do televizije, vendar poročilo podatka o današnji razširjenosti te oblike dostopa ne vsebuje. Posredno na vprašanje sicer odgovori podatek, da se je penetracija priključkov fiksne televizije glede na število gospodinjstev v zadnjem četrtletju lani zvišala na 72,4 odstotka.

Obenem je treba omeniti, da zlasti mlajše generacije pri zadovoljevanju svojih potreb po video vsebinah vedno bolj uporabljajo raznovrstne spletne ponudnike video posnetkov oziroma spletne televizije.