Morda je trenutno, ko je ozračje segreto, težko razmišljati o tem, da bomo že čez dober mesec ali dva morali zakuriti "peč". A dejstvo je, da kurilna sezona vsako leto traja od šest do osem mesecev in da lahko povzroči precejšnjo luknjo v družinskem proračunu. Zato se je nanjo pametno pripraviti že veliko prej kot tik pred zdajci. Pravočasno načrtovanje tega stroška je ključnega pomena. Prav tako preverite, ali lahko dom izboljšate tako, da boste za ogrevanje (pa tudi hlajenje) odšteli čim manj. 

Najbolj ugoden čas za nakup energentov in menjavo ogrevalnega sistema je ponavadi takoj po koncu kurilne sezone. Takrat je povpraševanje manjše, ponudba pa večja. A še vedno je pravi čas, da si priskrbite dovolj kuriva za prihajajočo ogrevalno sezono. 

KURILNO OLJE: okoli 1,019 evra na liter

Na splošno velja, da so cene energentov po koncu kurilne sezone nekoliko nižje, a ne vedno. Denimo, na ceno kurilnega olja lahko vplivajo nepredvideni gospodarski, politični in drugi dogodki, pa tudi sama ponudba in povpraševanje na mednarodni borzi. In cena kurilnega olja v zadnjem času raste, čeprav so lahko nihanja cen med letom precejšnja.

Poglejmo, denimo, kako so se cene gibale lani. Marca 2020 je bilo za liter kurilnega olja treba odšteti okoli 0,932 evra, nato je v drugem četrtletju lanskega leta cena padla na 0,703 evra za liter. Konec septembra pa je zrastla na 0,8 evra na liter. Letos marca se je povzpela na 0,896, v drugem četrtletju pa je znašala že 0,949 evra na liter. Tako je konec drugega četrtletja cena kurilnega olja presegla ceno v obdobju pred pandemijo, leta 2019 je namreč cena kurilnega olja v povprečju znašala 0,802 evra na liter. Trenutno je pri večini ponudnikov maloprodajna cena kurilnega olja 1,019 evra na liter za količine do 1999 litrov. Pri količinah nad 4000 oziroma 5000 litrov pa cena na liter pade na 1,015 oziroma 1,013 evra na liter, pri najugodnejših ponudnikih pa celo pod evro. 

Pri kurilnem olju lahko prihranimo precej evrov, če ga kupimo takrat, ko je cena najbolj ugodna. Če bi si nove zaloge naredili denimo od oktobra do novembra, ko je bila njegova povprečna cena 0,794 evra na liter, bi za 2000 litrov odšteli okoli 1588 evrov. Če pa ga kupite danes, ko v maloprodaji stane že okoli 1,019 evra na liter (za količine do 1999 litrov), vas bo ista količina stala 2038 evrov oziroma kar 450 evrov več. Končni ceni pa je treba prišteti še stroške prevoza.

ZEMELJSKI PLIN: 53 evrov na MWh

Maloprodajna cena zemeljskega plina je v prvem trimesečju letošnjega leta znašala 53 evrov na megavatno uro in se je v primerjavi z lani znižala za devet odstotkov. Lani je konec marca povprečna maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 58,5 evra na megavatno uro. Povprečna cena zemeljskega plina na letni ravni je bila okoli 57 evrov na megavatno uro. 

Plina za ogrevanje ponavadi ne moremo dobaviti na zalogo, tako je končno obračun kurilne sezone odvisen od stabilnosti cene zemeljskega plina. Če bo ostala cena približno takšna, kot je sedaj, bo gospodinjstvo, ki porabi v povprečju okoli 13 megavatov plina na leto, zanj letos odštelo okoli 689 evrov. To je okoli 52 evrov manj kot lani. 

Po napovedih strokovnjakov se kakšnih večjih sprememb glede cene zemeljskega plina letos ni bati, saj so skladišča v Evropi precej polna.

ELEKTRIKA: najdražja izbira

Električna energija je daleč najdražji vir ogrevanja, izjema je le, če imamo toplotno črpalko. Povprečna maloprodajna cena elektrike za gospodinjske odjemalce je v prvem četrtletju znašala 153,3 evra na megavatno uro. V primerjavi z istim obdobjem lani se je podražila za okoli sedem odstotkov. Največje odstopanje je sicer bilo marca: konec marca lani je bila povprečna cena megavatne ure 149,3 evra, konec marca letos pa kar 162,4 evra. 

Se je pa v primerjavi z zadnjim četrtletjem v lanskem letu v prvih treh mesecih letošnjega leta znižala za štiri odstotke. 

V letu 2019 je po podatkih Statističnega urada (Surs) poraba elektrike na gospodinjstvo znašala približno 3,37 megavatnih ur na leto. Glede na trende se je poraba doslej še nekoliko povečala. Upoštevati moramo,  da je to povprečje za vsa gospodinjstva, tudi tista, ki se ne ogrevajo na elektriko. Če se vso kurilno sezono ogrevamo z elektriko, se megavati kar nabirajo. Tako lahko porabimo tudi 16 megavatnih ur za elektriko za povprečno hišo, večino tega na račun ogrevanja. Preprost izračun pokaže, da v tem primeru za elektriko na leto zaradi ogrevanja odštejemo skupno okoli 2450 evrov. Seveda pa bo glavnina tega računa skoncentrirana na mesece, ko traja ogrevalna sezona. 

PELETI: od 219 evrov na tono

Dokaj stabilno ceno imajo peleti, saj se njihova cena oblikuje na domačem trgu in je odvisna predvsem od ponudbe in povpraševanja. Najbolj se jih izplača kupiti od maja do najkasneje avgusta, ko ponudniki dajo tudi popuste. 

Trenutno je za tono peletov kakovosti A1 treba odšteti okoli 270 evrov, kakovostni razred A2 pa ponujajo že za od 219 evrov na tono. 

Poraba peletov je odvisna od tega, kako učinkovito izolacijo ima hiša in kolikšno površino ogrevamo. Za okoli 150 kvadratnih metrov veliko hišo tako v povprečju gospodinjstva porabijo od dve do pet ton peletov.

Ogrevanje na pelete je ena najcenejših oblik ogrevanja, ki pa je hkrati tudi okolju bolj prijazno. Glavna in največja investicija je tako nakup kurilne naprave, a se ta že v nekaj letih povrne. 

DRVA: od 82 evrov za prostorninski meter

Drva so se v primerjavi z lani podražila za okoli šest odstotkov. Za prostorninski meter suhih drv je letos treba odšteti od 82 evrov. Tudi tukaj se izplača kupiti večje količine oziroma več palet, saj so v tem primeru cene lahko še za okoli 20 odstotkov nižje na prostorninski meter. 

Sicer pa glede na uporabo glavnih virov energije, ki jih v Sloveniji uporabljamo za ogrevanje (biomasa, kurilno olje, zemeljski plin, električna energija, toplotne črpalke) na Sursu opažajo, da se v zadnjih letih povečuje uporaba toplotnih črpalk in električne energije, predvsem na račun kurilnega olja. Uporaba zemeljskega plina ter biomase pa je dokaj nespremenjena.

Ne glede na izbiro energenta, je dejstvo, da se letni stroški ogrevanja našega doma nižajo sorazmerno z višjim energetskim razredom. Torej, bolje kot je hiša izolirana, manj energentov bomo "pokurili" in nižji bodo stroški za ogrevanje.