Pa poglejmo na primer okvirno oceno stroškov za nakup delovnih zvezkov. Seznami se sicer razlikujejo, tako da gre za približno oceno, ki nam jo je posredoval predstavnik DZS Gregor Božnik: 3. razred: 40–50 evrov, 4. razred: 50–60 evrov, 5. razred: 50–80 evrov, 6. razred: 70–90 evrov, 7. razred: 70–90 evrov, 8. razred: 70–90 evrov, 9. razred: 70–90 evrov. Seznami delovnih zvezkov se razlikujejo tako po regijah kot posameznih šolah. 

Ali opažate, da se morda vse več šol odloča za manjše število učbenikov in delovnih zvezkov? Če da, kako to komentirate?

Da, tako je bilo nekaj zadnjih let. To velja za delovne zvezke, saj učbenike učenci dobijo iz učbeniških skladov. Tu in tam kakšna šola izstopa z res malo delovnimi zvezki, sicer pa ni več takih odstopanj.

V preteklosti je bila lahko razlika za delovne zvezke res tudi ekstremna, vezano na odločitev posamezne šole. Se pa vsako leto razlika stroška za delovne zvezke zmanjšuje, odkar imajo pri potrjevanju izbora pravzaprav ključno vlogo starši (svet staršev).

Ocenjujemo, da ta sistem ni najboljši, saj bi morali zaupati stroki in prepustiti izbiro gradiv šolam oz. učiteljem. Starši nikakor niso dovolj strokovno podkovani, da bi odločali, ali določen delovni zvezek učitelj pri predmetu potrebuje ali ne, res pa lahko podajo svoja mnenja, če konec šolskega leta neki delovni zvezek ostane le delno popisan ali celo prazen. Tu je torej na sistemski ravni še veliko možnosti za izboljšave.

Bi lahko ocenili povprečen znesek, ki ga starši namenijo za nakup šolskih potrebščin? Koliko se na primer znesek razlikuje v 1., 2. in 3. triadi?

Seveda se tudi tu seznami močno razlikujejo med šolami, kljub temu pa lahko ocenimo, da se strošek za šolske potrebščine (brez nahrbtnika) načelno giblje po razredih tako: 1. razred 40–70 evrov, 2. razred 50–80 evrov, 3. razred 60–80 evrov, 4. razred 50–70 evrov, 5. razred 50–70 evrov, 6. razred 50–70 evrov, 7. razred 60–80 evrov, 8. razred 80–100 evrov, 9. razred 60–70 evrov.

Navedeni stroški so odvisni tako od seznamov šol kot od izbire cenovnega razreda potrebščin.

Ali opažate, da se starši držijo seznama šolskih potrebščin, ki so ga prejeli na šoli, ali pa se odločajo tudi za cenejše različice oz. blagovne znamke?

Starši otrok v prvi triadi se večinoma strogo držijo seznamov, pozneje pa se odločajo po svoji presoji in izkušnjah, ki jih pridobijo. prej ali slej ugotovijo, da se res nizkocenovne rešitve ne izplačajo, saj večinoma ne morejo biti kakovostne. Posledice so npr. zvezki, kjer se pisava vidi skozi liste, barvice, s katerimi otrok nerad riše, se lomijo in tudi hitro izrabijo, nahrbtniki, ki se zaradi teže strgajo itd.

Kaj pa šolske torbe? Kakšen je cenovni razpon šolskih torb? Na kaj morajo biti starši pozorni, ko otroku kupujejo šolsko torbo?

V DZS smo pozorni, da šolski nahrbtniki ustrezajo ergonomskim in kakovostnim standardom, v našem asortimanu pa imamo šolske nahrbtnike od cenovno ugodnih od 40 evrov pa vse do 220 evrov. Ker lahko nakup šolskega nahrbtnika dodatno obremeni družinski proračun, v DZS poskrbimo, da lahko starši izkoristijo raznovrstne akcije, popuste in ugodnosti med "šolsko sezono" od junija do septembra. Prav tako imajo možnost nakupov na obroke.

Staršem svetujemo, da so pri nakupu pozorni na primernost nahrbtnika glede na starost otroka, naj bo sam nahrbtnik čim lažji, naj ima odsevne materiale za dobro vidnost v prometu, seveda pa je pomembno, da je šolarju všeč motiv, da ga bo z veseljem nosil. Glede dodatnih nasvetov je najbolje, da se starši, pred nakupom, obrnejo na prodajno osebje.

Koliko se starši odločajo za obročno odplačevanje ter tudi, ali skozi leta ta trend narašča? Kdaj je bil največji?

Kupci imajo v knjigarnah in papirnicah DZS možnost obročnega odplačevanja s karticama Diners in Pika obročna. Približno 6 odstotkov kupcev se odloči za nakup na obroke, delež teh kupcev pa je v zadnjih letih padel.