Ko so pristojni lani razglasili epidemijo, sva se z možem dogovarjala, kako se bomo kot družina na novo organizirali glede nakupov – tako hrane kot drugih nujnih stvari. Sama sem vztrajala pri tem, da naročamo vse potrebne stvari v spletnih trgovinah, in sicer hrano enkrat na 14 dni, drugo pa po potrebi. Mož nikoli ni bil ljubitelj spletnih trgovin – za oblačila in obutev se z njim še strinjam, saj sem tudi jaz takšna, da vsako stvar moram pomeriti in otipati, da se prepričam, ali mi ustreza. A za hrano, čistila in kozmetiko mi ni nikakor jasno, zakaj je noče naročati v spletni trgovini. 

Zato je predlagal, da bo v trgovine z živili hodil le on. In tako je tudi bilo. Enkrat na teden je šel v trgovino in kupil vse, kar smo potrebovali. Pred odhodom smo pripravili seznam, kaj potrebujemo in kaj bomo naslednjih sedem dni kuhali. 

Če je pred epidemijo za tak tedenski nakup potreboval malce več kot eno uro, je sedaj za ta opravek porabil tudi tri ure. Najprej je stal v vrsti pred trgovino in čakal, kdaj bo lahko vstopil. Ko je končno prišel na vrsto, pa je še pred vsako polico čakal, da kupec izbere izdelke in se umakne ... Saj veste, ohranjanje distance. Še naprej sem opozarjala, da je zares škoda njegovega časa, energije in zdravja, da se tako muči. On pa je vztrajal, da zmore – še v dežju in snegu je stal v vrsti pred trgovino. Končno je le ugotovil, da je škoda časa, če greš po hrano konec tedna, tako da se je v velike nakupe začel odpravljati med tednom. Res je porabil manj časa in bil je zadovoljen.

Sedaj, ko so se razmere začele normalizirati, pa je začel popuščati in končno sem ga prepričala, da nakupujeva v spletni trgovini. Še vedno je na trnih, saj je zelo zahteven kupec – če jaz v banani vidim le banano in jo bom pojedla, pa on na tej isti banani vidi rjave pikice, kar pomeni, da mu ni všeč. To je le en primer. Razumem torej, da mu je težko odločitev o tem, katero sadje in zelenjava ter meso in ribe ali kruh bodo končali v naši nakupovalni košarici, prepustiti drugim. 

In če je moj mož šele sedaj malce popustil in preverja spletne trgovine z živili, so se mnogi že lani spomladi odločili prvič preizkusiti spletno nakupovanje osnovnih potrebščin in prehrane. Gre za novo realnost, ki jo bomo morali sprejeti. "Trgovci z živili in osnovnimi življenjskimi potrebščinami ugotavljajo, da so potrošniki prepoznali prednosti spletnega nakupa, kot sta hitrost in priročnost. Pomemben del potrošnikov, ki je po spletu nakupoval v prvem valu, ta kanal uporablja tudi v drugem valu, pri nekaterih trgovcih z živili pa se je delež spletnih potrošnikov v drugem valu celo povečal," pravijo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).

Za spletno nakupovanje osnovnih potrebščin med epidemijo so se številni odločili tudi zaradi zdravja, saj se niso želeli po nepotrebnem zadrževati v trgovinah, kjer je več ljudi. 

Sama sem vedno zagovarjala to, da je nakupovanje v fizičnih trgovinah izguba časa. Moj čas pa je dragocen. Zato so mi spletne trgovine z živili tako blizu. 

Prav tako se mi zdi popolnoma nesmiselno, da bi hodila v trgovino vsak dan. Tudi enkrat na teden mi je preveč. Idealno se mi zdi enkrat na 14 dni. Takrat kupiš vse, kar potrebuješ in imaš mir. Imaš več prostega časa, ki ga lahko nameniš družini, sebi, prijateljem. 

Če se odločite za takšno nakupovanje, potem vam priporočam, da se dobro organizirate. Mi imamo doma seznam, ki ga sproti dopolnjujemo. Prav tako se okvirno dogovorimo, kaj bomo jedli med tednom in kaj konec tedna. 

Sproti preverjamo roke uporabnosti živil ter jih v hladilniku razporejamo po teh datumih: tista živila, ki imajo krajši rok, gredo na polico spredaj, z daljšim pa bolj zadaj. 

Mož se je največ pritoževal glede kruha. Rad ima svež kruh in v trgovino bi hodil vsak dan le zato, da ga dobi še toplega. Kruh lahko spečete tudi doma, če pa se vam ne ljubi, potem ga lahko kupite malo več in ga narežete na kose, spravite v vrečke in shranite v zamrzovalniku. Nato ga po potrebi vzemite ven in ga pustite na polici, da se odmrzne. Že tako bo imel okus, kot da ste ga pravkar kupili v trgovini. Če imate radi še toplega, ga lahko malo pogrejete v pečici. 

Epidemija je tudi v moji družini spremenila nakupovalne navade. Sama sem se torej začela zavedati, da si želim več prostega časa za pomembne stvari – za mojo družino, za sproščanje, za druženje ... Opazila sem, da smo tako porabili tudi manj denarja, več privarčevali in manj hrane je končalo v smetnjaku. 

Naslednjič vam bom razkrila tudi, kako sem se lotila čiščenja stanovanja, tako da mi ostaja več prostega časa. Ja, med epidemijo sem prišla tudi do zavedanja, da si ne želim biti ujetnica čiščenja in drgnjenja.