Samostojni podjetnik ima enake pravice do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi bolezni ali nege kot zaposleni v delovnem razmerju, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V primeru bolezni breme bolniške za redno zaposlenega prvih 30 dni krije delodajalec in šele zatem ZZZS. Strošek je zato v prvem mesecu na strani samostojnega podjetnika, ki je - poenostavljeno - v bistvu sam svoj delodajalec.

Torej, če samostojni podjetnik zboli, si mora prvih 30 dni sam plačati prispevke, šele zatem mu ZZZS krije prispevke in je upravičen tudi do nadomestila plače. Nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč po zakonu pripada samostojnim podjetnikom v primeru bolezni od 31. dne. Od prvega dne pa jim - tako kot redno zaposlenim - pripada nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana, ki lahko za otroke med sedmim in 18. letom starosti traja do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka lahko tudi do 15 delovnih dni. Le izjemoma lahko traja dlje na podlagi odločitve pediatra.

Kako si samostojni podjetnik uredi bolniško odsotnost in nego?

Začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ugotavlja osebni zdravnik samostojnega podjetnika od prvega do 30. dne, v primeru nege otroka samostojnega podjetnika pa pediater od prvega do sedem oziroma do 15 dni in le izjemoma dlje. Zatem preide pristojnost odločanja o začasni zadržanosti od dela na imenovanega zdravnika ZZZS.

Samostojni podjetnik mora nato Finančni upravi sam posredovati spremembe zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaradi nege. V obračun prispevkov za socialno varnost, ki ga mora predložiti Finančni upravi najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, vpiše morebitne podatke o zadržanosti od dela. Vpisati mora število ur zadržanosti od dela, za katere je sam dolžan obračunati in plačati prispevke za socialno varnost za čas bolezni do 30 delovnih dni. V primeru bolezni, ki traja več kot 30 dni, mora vseeno oddati obračun prispevkov za socialno varnost, v katerem vpiše ure zadržanosti od dela, ni mu pa treba plačati prispevkov za socialno varnost, so pojasnili na Finančni upravi. Prispevke mu ob daljši bolezni (po 31. dnevu bolniške) plača ZZZS.

Samostojni podjetnik mora Finančni upravi predložiti tudi bolniški list v papirni obliki. ZZZS pri odločanju o pravici do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela namreč potrebuje podatke o osnovah za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih finančni uradi trenutno še posredujejo na hrbtni strani bolniškega lista. Z uvedbo elektronskega bolniškega lista (eBOL) s 1. februarjem 2020 pa samostojnim podjetnikom ne bo več treba fizično priložiti bolniškega lista zaradi izplačila nadomestila plače, niti podatkov s hrbtne strani, ki jih je do sedaj izpolnjevala Finančna uprava. Na ZZZS bodo vložili le vlogo za izplačilo nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo navedli obdobje, za katerega želijo izplačilo in svoj transakcijski račun.

Po pojasnilih ZZZS gre za veliko poenostavitev postopka, pri katerem bo samostojnim podjetnikom po novem prihranjena pot na Finančno upravo zaradi izpolnjevanja hrbtne strani bolniškega lista oziroma potrdila o začasno zadržanosti od dela. Prav tako finančnim uradom ne bo treba več izpolnjevati podatkov o osnovah za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje na hrbtni strani bolniških listov. Z izmenjavo bo Finančna uprava na ZZZS posredovala dogovorjene podatke o osnovah, ZZZS pa Finančni upravi podatke o izdanih eBOL.

Samostojni podjetniki z zahtevkom na ZZZS uveljavljajo pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev ZZZS. Na plačano nego za ožjega družinskega člana s strani ZZZS pa lahko računa ravno tako kot zaposleni v delovnem razmerju. Nega gre v breme ZZZS že od prvega dne začasne zadržanosti od dela in nadomestilo plače v primeru nege znaša 100 odstotkov od osnove za nadomestilo. A vendar je treba opozoriti, da ima pravico do nadomestila za nego zavarovanec, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela, so razložili na ZZZS.

Navodila za uveljavljanje bolniške in nege ter vloga so objavljeni TUKAJ!

Kako se med bolniško samostojnega podjetnika izračuna višina nadomestila plače? Koliko znaša nega in koliko bolniška?

Samostojni podjetniki imajo enake pravice do nadomestila in enako odmerni odstotek kot zaposleni v delovnem razmerju. Prispevke za vsa socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje za socialno varnost, starševsko varstvo ...) v času začasne zadržanosti od dela samostojnega podjetnika obračuna in vplača ZZZS, in sicer iz bruto nadomestila plače v 15 dneh po predložitvi zahtevanih listin, potrebnih za obračun nadomestila. Samostojni podjetnik dobi izplačano neto nadomestilo, so pojasnili na ZZZS.

Najprej se ugotovi osnovo za nadomestilo, ki je povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem letu. Odvisno od vzroka začasne zadržanosti od dela (bolezen, nega, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba izven dela, spremstvo ...) znaša nadomestilo med 70 in 100 odstotki osnove. Nadomestilo za bolniško in nego je 80-odstotno; nadomestilo za odsotnost od dela pa ne more biti manjše od minimalne plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal.

Spodaj so konkretni izračuni ZZZS nadomestila za bolniško in za nego za samostojnega podjetnika, če je lani mesečno plačeval minimalne (okoli 400 evrov), maksimalne (okoli 2200 evrov) in vmesne prispevke (okoli 700 evrov). Obračune so naredili na ZZZS ob predpostavki, da je bil zavarovanec na bolniški ali negi v letu 2020 v mesecu, ki ima 184 ur po delovnem koledarju, kar je največ ur na mesec:

Koliko samostojnih podjetnikov je letno na bolniški in negi v primerjavi z redno zaposlenimi?

Podatki ZZZS razkrivajo, da redno zaposleni pogosteje izkoristijo pravico do bolniške in nege. V primeru, ko se samostojni zavezanci vendarle odločijo za možnost bolniške in nege, pa je njihova zadržanost od dela dolgotrajnejša.

V bolniškem staležu je bilo v letu 2019 skupno 7108 oziroma 8,4 odstotka vseh samostojnih zavezancev, med katerimi pa niso samo samostojni podjetniki, temveč tudi odvetniki, notarji, družbeniki, kmetje in vrhunski športniki. V istem obdobju je bilo na bolniški 144.853 oziroma 17,5 odstotka redno zaposlenih. Na negi je bilo v letu 2019 2948 oziroma 3,5 odstotka samostojnih zavezancev in 71.699 oziroma 8,6 odstotka vseh zaposlenih, so sporočili iz ZZZS.

V letu 2019 je bil delež števila dni, za katere je bila v breme ZZZS obračunana začasna zadržanost od dela zaradi bolniške in nege 9,13 odstotka za samostojne zavezance in 90,87 odstotka za zaposlene. V povprečju so bili samostojni zavezanci na bolniškem staležu skoraj 90 dni, medtem ko so bili redno zaposleni le dobrih 42 dni. Podobno razmerje je pri odsotnosti zaradi nege, in sicer samostojni zavezanci 14, zaposleni pa osem dni.

"Zanimiv je podatek, da je povprečno samostojni zavezanec še enkrat dlje v bolniškem staležu kot zaposleni. Povprečno število dni v bolniškem staležu za samostojnega zavezanca je skoraj 93 dni v letu 2018 oziroma skoraj 90 dni v letu 2019, za nego pa 14 dni, medtem ko so zaposlene osebe v povprečju v bolniškem staležu nekaj več kot 42 dni, za nego pa osem dni. Hkrati pa je gledano v odstotkih dvakrat manj samostojnih podjetnikov v bolniškem staležu, kot zaposlenih," so razložili na ZZZS.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!