Fizično zdravje

Različne študije kažejo, da je izmensko delo povezano z nastankom nekaterih kroničnih bolezni, prav nočna izmena pa s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih vrst raka, presnovnih težav, srčnih obolenj, gastrointestinalnih težav in debelosti. Nezadostna količina spanca naj bi spremenila metabolizem in vplivala na apetit. Pojavljajo se težave z nerednim prehranjevanjem, uživanje nekakovostne hrane, kar poveča tveganje za presnovne motnje. Delavci, ki svoje delo opravljajo v izmenah, naj bi imeli višjo raven trigliceridov kot tisti, ki delajo samo v dopoldan. Še ena od težav delavcev v nočni izmeni je izpostavljenost svetlobi, kar zavira melatonin (ki se sicer izloča ponoči med spanjem). Tisti, ki delajo nočne izmene ali rotirajo v urnikih, pogostokrat ne spijo dovolj, dolgotrajno pomanjkanje spanja pa ima škodljiv psihofizični učinek. Nočno delo moti tudi cirkadiani ritem in povzroči neusklajenost telesa z zunanjim okoljem.

Duševno zdravje

Pri izmenskem delu ni izvzeto niti tveganje za težave z duševnim zdravjem, kot je denimo depresija. Ta je lahko posledica motenj cirkadianega sistema, ki regulira številne kemijske procese v telesu. Pri tovrstem načinu dela se pogosto pojavljajo tudi socialna vprašanja. Razkorak v urnikih in neusklajenost v delovnem času lahko prinese veliko nezadovoljstva v partnerstvu, saj enostavno ni več priložnosti za skupno preživet čas. Prav tako trpijo tudi odnosi v širši družini.

Produktivnost

Produktivnost in delovna uspešnost se v daljšem časovnem obdobju izmenskega dela vidno poslabšata. Vzrok je kronično pomanjkanje spanja, ki se ga seveda ne da nadomestiti v nekaj dneh. Zmanjšajo se stopnja pozornosti, koncentracija, odzivni čas in sposobnost hitrega odločanja ter reševanja težav. Nič čudnega torej ni, da študije kažejo na več napak pri delu prav v nočnem času.

Varnost

Pri nekaterih poklicih predstavlja nočna izmena tudi veliko varnostno tveganje, saj številna delovna mesta vključujejo tudi druge ljudi in zahtevajo hitre odločitve, vožnjo, letenje, upravljanje strojev in podobno. Neprespanost povzroča počasnejše reakcije in otežuje sprejemanje odločitev. Delavci pogosto napačno presodijo svojo stopnjo budnosti oz. zaspanost, kar lahko vodi do kasnejših napak in zapletov. V nočnih izmenah se zmanjša nadzor, poveča tveganje za nastanek poškodb pri delu, študije pa kažejo tudi več prometnih nesreč pri vračanju z dela – sploh pri zaporednih nočnih izmenah.

Sindrom nočne izmene vključuje močno zaspanost, ko bi morali biti budni, pozorni in produktivni; nespečnost in težko prebujanje; nekakovosten spanec, težave s koncentracijo; pomanjkanje energije; razdražljivost in depresijo; težave v medosebnih odnosih. Večina ljudi, ki dela v izmenah, ki vključujejo tudi nočno delo, ima težave z vsaj tremi navedenimi simptomi.

In kaj pravi slovenska zakonodaja o nočnem delu?

V naši zakonodaji je zapisano, da se za nočno delo šteje čas med 23. in 6. uro zjutraj. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. 

V zvezi s pravicami delavcev, ki delajo ponoči pa velja, da mora delodajalec v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi dela, takšnega delavca prestaviti na ustrezno delo podnevi. 

Nočnim delavcem mora biti zagotovljen tudi daljši dopust, ustrezna prehrana med tednom, strokovno vodstvo delovnega oz. proizvodnega procesa. 

Zagotovljena pa mora biti tudi periodična izmenjava, pri kateri sme delavec ene izmene delati ponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponoči daljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša. 

Prav tako ne sme delodajalec razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela. 

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.

Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan.

(povzeto iz Zakona o delovnih razmerjih)