'Varnost je na prvem mestu,' pravi Merklova, ki je tudi uvedla moratorij na načrte, ki bi podaljšali obratovanje nemških nukleark. Ukrep, ki sicer nima skoraj nobenega nasprotnika, pa bo imel precejšnje finančne posledice. Nemški Spiegel ocenjuje, da bo trimesečno zaprtje sedem elektrarn, ki na leto ustvarijo 2,3 milijard prihodkov, stalo okoli pol milijarde evrov.

Ali bo pri izgubi tudi ostalo, ni jasno, saj bi lahko po mnenju strokovnjakov elektrarne od vlade v Berlinu zahtevale povrnitev izpadlih dohodkov, saj elektrarne niso neposredna nevarnost in jih ugašajo 'zgolj' iz preventivnih razlogov.

Seveda pa ni treba posebej poudarjati, da bodo na drugi strani prizadeti tudi kupci. Cene električne energije se na svetovnih trgih namreč že dvigujejo in posledice tudi Slovenijo ne bodo povsem zaobšle. 'Po naših informacijah je Nemčija najavila ustavitev za 7 GWh (Slovenija recimo ima celo letno porabo na vseh segmentih ocenjeno na 12-13 TWh – teravatnih ur) jedrskih elektrarn in od tega je že zaustavila proizvodnjo v višini 5 GWh. Večina napovedanih zaustavitev je torej že izvedena in trg je na to že reagiral že pred dvema dnevoma, in sicer se je odzval zelo burno - z več kot 20 % dvigom cen v mesecih za katere je bila ustavitev napovedana – za zdaj so to trije meseci. Če se bo ta čas podaljšal in bodo nemške nuklearke stale več kot tri mesece, se bo tudi trg odzival na to z višjimi cenami,' razlaga Robert Golob predsednik uprave GEN-I. Kako hitro se bo ta dvig poznal pri uporabnikih, je odvisno od prodajalca od katerega kupujejo elektriko. 'Večina naših strank ima cene zajamčeno nespremenjene do konca tega leta' pravi Golob.

Pomembne odločitve se ne sprejemajo, ko čustva najbolj vrejo ...

Odločitev Merklove je sicer svojevrstno presenečenje, saj je njena stranka še lani razmišljala o novih nuklearkah in podaljšanju delovanja obstoječih. Podaljšano delovanje bi naj državi omogočilo, da lažje uvede dovolj veliko proizvodnjo iz alternativnih virov. A očitno so bile reakcije nemške javnosti, sicer že tradicionalno precej nastrojene proti jedrski energiji, po katastrofi na Japonskem dovolj, da si je kanclerka premislila.

Bi pa zapiranje nukleark tudi močno načelo cilje držav o krčenju emisij CO2. Nemčija je na primer do leta 2020 nameravala emisije zmanjšati za 40%, če pa bi zaprtje nukleark postalo dejstvo, kar bi pomenilo izpad proizvodnje 43,6 teravatnih ur elektrike na leto, v državi, ki na letni ravni porabi 544,5 teravatnih ur – bi morala država znova okrepiti porabo fosilnih goriv in plačevati kazni zaradi prepočasnega zmanjševanja emisij.
Nemčija pa ni edina evropska država, ki jo skrbi varnost nukleark. Evropska unija se je tako strinjala, da s posebnim testom preverijo vseh 143 nukleark na območju EU.

Nuklearke, ki na testu ne bodo dobile pozitivne ocene, bi naj po besedah komisarja za energijo Güntherja Oettingerja, skušali čim prej zapreti. Jedrska varnost bo sicer tudi ene glavnih tem na srečanju skupine G20, ki bo konec meseca v Franciji.
Kakšen bo končni rezultat po tem, ko se bodo strasti zaradi Japonske umirile in bo razum – ali pa pohlep po denarju – spet začel prevladovati nad čustvi, sicer ni znano, vsekakor pa je verjetnost, da se bo 'atomska doba' zares končala v kratkem precej majhna.
Mnogo manj burno kot Nemci, so na jedrsko katastrofo na Japonskem, reagirali Francozi. Nicolas Sarkozy je zatrdil, da so njihove nuklearke varne. Kljub temu je dal po hitrem postopku preveriti vseh 58 francoskih reaktorjev.

Tudi Švica je napovedala, da bodo ponovno preučili načrte o gradnji novih nukleark, ki bi nadomestile starejše tovrstne elektrarne.
Na drugi strani pa so neomajni Turki. Ti bodo z rusko pomočjo kmalu začeli graditi prvo nuklearko, prav tako Rusi pa bodo novo nuklearko gradili tudi v Belorusiji.

13 držav, ki bi bile brez jedrske energije v velikih težavah
Za te države – med njimi je tudi Slovenija – je značilno, da njihove nuklearke proizvedejo pomemben odstotek vse električne proizvodnje v državi na letni ravni. Lani je na lestvici sicer vodila Litva, ki pa je konec leta zaprla obe nuklearki. Poleg tega pa si lahko na lestvici ogledate tudi, kjer so možnosti za novo jedrsko katastrofo največje – največjo nevarnost bi naj sicer predstavljale nuklearke, zgrajene pred letom 1980.