V tej koronakrizi bo, kot kaže, največ škode utrpel sektor gostinstva in turizma. Turizem je namreč povsem obstal v večjem delu sveta, letališča in meje so bili več tednov in mesecev zaprti. Države, ki so močno odvisne od turizma, pa zdaj skušajo najti načine, da bi kljub pandemiji sprostile ukrepe in obdržale svoje od turizma odvisne ekonomije nad gladino. 

Največje breme te krize tudi pri nas nosijo zaposleni v teh dejavnostih. Čeprav smo v zadnjih letih poslušali, kako podhranjen je ta sektor, delavci in delavke pa so delali nadure, ki so bile pogosto tudi neplačane, pa se jih delodajalci ponekod v času krize skušajo znebiti na lahek način. Kot so pojasnili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma (SGiT), so prve informacije o tem, da hoteli odpuščajo, začele prihajati že pred uradno razglasitvijo pandemije oziroma takoj, ko so zaznali upad tujih gostov. Kot je poudarila generalna sekretarka SGiT Breda Črnčec, so bile prakse delodajalcev (in ponekod so še vedno) do delavcev neprijazne in v veliko primerih tudi nezakonite. Zato se na vsako tako informacijo odzivajo sproti, podajajo prijave na inšpektorat ter vlagajo tožbe proti delodajalcem. 

Delavci naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe, če tega dejansko ne želijo

Na Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) so opozorili, da v zadnjem času opažajo povečano število odpovedi pogodb o zaposlitvi. "Ne le iz poslovnih razlogov, temveč tudi iz krivdnih razlogov in izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Delodajalci so torej pri ukrepih, ki jih imajo na voljo pri domnevnih kršitvah pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnih razmerij, poostrili kriterije za odpuščanje," je za Cekin.si dejal Boštjan Medik iz ZSSS. Največ kršitev beležijo pri manjših delodajalcih, v dejavnostih obrti, pri gradbincih, v gostinstvu ...

Nemalokrat se zgodi tudi, da delodajalci zaposlenim ponudijo v podpis sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ali kar prazne liste. Toda na inšpektoratu za delo so delavce pred tovrstno prakso še posebej opozorili. "Delavce opozarjamo, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe, v kolikor tega dejansko ne želijo," so zapisali. Zakaj? Če delavec podpiše sporazumno odpoved, mu namreč po zakonu ne pripada nadomestilo za brezposelnost niti odpravnina, razen v primeru upokojitve. "Ravno tako naj ne podpisujejo praznega lista papirja, ki se kasneje lahko uporabi proti volji delavca," še opozarjajo na inšpektoratu. 

Na ZZZS pa so dodali: "Delavcem svetujemo, da pred podpisom ponujene pogodbe o zaposlitvi, aneksa, sporazuma, poiščejo pomoč strokovnjaka. Delavcu mora biti predlog pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca vročen vsaj tri dni pred podpisom le-te."

Redno zaposleno samohranilko o odpovedi obvestili kar po telefonu

Opozorili so tudi na neprimeren način odpuščanja v eni od verig igralnic v avstrijski lasti, ki ima v Sloveniji devet igralniških salonov s koncesijo finančnega ministrstva. "Redno zaposleno mamico samohranilko so o odpovedi obvestili 25. marca kar po telefonu, potem ko so jo nekaj dni prej poslali domov na čakanje na delo. Sindikat je dejanje prijavil inšpektoratu in pri tem poudaril, da so na istem delovnem mestu podaljšali začasno zaposlitev sodelavcu. Odpovedi pa so po informacijah sindikata v tej družbi dobili po Sloveniji tudi še nekateri drugi zaposleni," so zapisali v ZZZS. 

Sindikalisti so delodajalce javno pozvali, naj prenehajo delavcem ponujati zanje škodljive sporazume. "Na podlagi takšnih sporazumov (tako na podlagi sporazuma o prekinitvi delovnega razmerja kot na podlagi podpisanega sporazuma o odsotnosti z dela brez nadomestila plače) delavec nima nobenih pravic do nadomestila na Zavodu za zaposlovanje! Če bi mu bilo s sklepom delodajalca odrejeno čakanje na delo doma, tako kot za ostale delavce v družbi, bi prejemal 80 odstotkov nadomestila plače. Tako pa ostaja brez vsega, brez kakršnih koli sredstev za preživetje. Ne vem, če si kdo od nas zna predstavljati, kako preživeti brez nič denarja? In to v enem najtežjih obdobij, ko smo nenazadnje vsi na istem čolnu … in ko ne vemo, kdaj se bo stanje izboljšalo," so se na tovrstne nezakonite prakse odzvali v SGiT.

Najbolj na udaru tuji delavci

Na Inšpektoratu za delo so prejeli tudi veliko prijav glede domnevnih zlorab, povezanih s prenehanjem delovnega razmerja tujcem, ki na delo niso mogli priti zaradi sicer opravičljivih razlogov – karantena, odhod v tretjo državo, kjer imajo stalno prebivališče, in posledično onemogočena vrnitev. V nekaterih primerih naj bi tujim delavcem odpovedi vročali kar z objavo na oglasnem mestu, sicer v zaprti ovojnici, na sedežu delodajalca. Inšpektorat je ob tem opozoril, da je takšen način vročanja odpovedi dopusten le, če delavec nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji, ali če "delavec ni znan na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi oziroma na naslovu, ki ga je pisno sporočil delodajalcu". Če delodajalci kršijo postopke pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delavci lahko obrnejo na Inšpektorat za delo in na delovno sodišče. 

Na ZZZS so izpostavili nekaj primerov slabe prakse glede odpuščanja tujih delavcev v turizmu. "Težko je razumeti, da daje v najtežjih trenutkih, v katerih smo se vsi skupaj znašli v naši državi, kadrovska služba družbe Sava Turizem svojim delavcem, ki so iz bivših republik Jugoslavije, v podpis ’sporazumne odpovedi delovnega razmerja’, ’sporazume o odsotnosti z dela brez nadomestila plače’ in odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Seznanjeni smo, da se jih celo izsiljuje, naj sporazume podpišejo, ker če jih ne bodo podpisali, jim Sava Turizem ne bo zagotovila prevoza v njihove države. Tukaj govorimo o dodatno ranljivi skupini delavcev, tujcih, ki še prav ne razumejo dobro, kaj podpisujejo, oziroma se jim s takšnimi ravnanji ne da niti priložnosti, da preverijo, za kaj gre," so opozorili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma. O omenjenih nepravilnostih so obvestili pristojno ministrstvo za gospodarstvo. Podoben sporazum brez nadomestila plače so dobili v podpis tudi tuji delavci v Termah Lendava, so še dodali.

Kršitve so po besedah Črnčeceve zaznali tudi v družbah, ki so doslej veljale za zgledne in kjer je socialni dialog med zaposlenimi in delodajalci potekal na solidni ravni. 

Katere so še druge nepravilnosti?

Sindikalisti in inšpektorat so opozorili še na druge kršitve pravic iz delovnega razmerja. Predvsem na področju varnosti in zdravja pri delu ter pravice do izrabe letnega dopusta. Te so se pojavljale predvsem v začetku krize, ko delodajalci niso poskrbeli za varnost na delovnih mestih, ko so delavce pošiljali domov in jim enostransko odrejali letni dopust. ZSSS je zato o teh primerih obveščal inšpektorat. 

"Kasneje je prihajalo do kršitev pravice do dela v polnem delovnem času. Nekateri delodajalci so od delavcev pričakovali prisotnost na delu več kot 40 ur na teden in kršili pravico delavcev do dnevnega in tedenskega počitka (vsaj 11 ur med delovnimi dnevi in 24 ur na teden)," je pojasnil Medik. Zaznali so kršitve, ko so delodajalci delavcem v podpis ponujali sporazume, v skladu s katerimi so bili delavci na neplačanem dopustu. 

Na inšpektoratu so opozorili, da je neplačana odsotnost (neplačani dopust, izredni dopust) možnost odsotnosti z dela, ki pa je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa. "Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni," so opozorili na inšpektoratu.