Leta 2030 bo po predvidevanjih Združenih narodov samo v mestih živelo okoli pet milijard ljudi. Potrebe po energiji za razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje in transport so tako vse večje, potrebe po spremembi osnovnih virov energije pa tudi. Če temu dodamo še onesnaževanje okolja, globalno segrevanje, pomanjkanje pitne vode in obdelovalne zemlje, je jasno, da bo zelena arhitektura v prihodnje postala nuja.
Trenutno je pri načrtovanju zelenih hiš v ospredju vgradnja sistemov, ki omogočajo čimvečji zajem obnovljivih virov energije: sistemi za ogrevanje sanitarne vode, fotovoltaične celice za pridobivanje elektrike, toplotne črpalke in pridelava bioplina iz odpadkov. Vse bolj priljubljene pa so tudi zelene strehe in fasade.

Zelena arhitektura se zaradi specifičnih zahtev nekoliko razlikuje od klasične, so pa nekateri arhitekti pri svojem delu še posebej kreativni.