
Ko za seboj zapremo vrata delovnega mesta, nastopi čas, ki spada v zasebnost. V tem času se lahko posvetimo stvarem, ki nas osrečujejo in izpopolnjujejo – preživljanje kakovostnega časa z družino, udeleževanje športnih aktivnosti, ukvarjanje s hobiji, druženje s prijatelji … Vsaj tako naj bi bilo. A vsi vemo, da so nekatere službe bolj stresne od drugih, nekatere nosijo več odgovornosti in druge manj. A kljub temu mora vsak posameznik najti ustrezne načine, s katerimi se zoperstavi stresu, ki izvira iz delovnega mesta. Najhuje je takrat, ko o službenih temah razmišljamo na poti domov, premlevamo izrečene stavke, sami pri sebi bentimo nad sodelavci, morda celo jočemo in na glas ponavljamo, da je zdaj pa res čas za odpoved. Morda zaradi vse stiske svoj gnev izlijemo tudi na svoje domače, ki so že pošteno naveličani takšnega vedenja in nenehnega nerganja. Vse našteto je lahko znak za odpoved, a če pustimo drastične podvige tokrat ob strani, je lahko tudi znak, da se ne znamo učinkovito spopadati s stresom na delovnem mestu. Velikokrat si ga prikličemo povsem sami – tako da ga v mislih ali v pogovoru z drugimi še dodatno potenciramo. Saj veste – tistemu, čemur namenjamo čas in energijo, povečujemo vrednost in pomen.
Kaj so največji stresorji na delovnem mestu?
Med največje stresorje spadajo nefunkcionalni odnosi s sodelavci, delo s konfliktnimi situacijami in neprimerni pogoji dela. Težavni sodelavci so izziv zlasti pri timskem delu, ki zahteva uspešno sodelovanje vseh deležnikov. Prav tako lahko vir stresa povzroča šef, ki nosi v službo kup osebnih težav, sprošča svoje frustracije na podrejenih ali pa ima nedosegljive cilje, s katerimi želi dobiti potrditev svojih nadrejenih. Če delovno mesto vključuje številne konfliktne situacije, lahko to na dolgi rok pripelje do čustvene izčrpanosti in drugih psihosomatskih motenj. Neprimerni pogoji dela pa so neprimerne (tudi nezakonite) zahteve, ki vključujejo delo od doma, ki ga v vaši pogodbi ni. Ali pa številne nadure, nižanje honorarja, zamude pri izplačilih in podobne zadeve, vezane na delovno mesto. Če smo povsem realni, je najprej treba ugotoviti, kaj je tisto, kar nam povzroča največji stres, in ali se ga da odpraviti. Če to ni mogoče, nam ostane dvoje – sami pri sebi razčistiti, kako nam stvar ne bo prišla več do živega, ali enostavno dati odpoved. Ta je koristna v primeru, ko služba že pošteno načenja kakovost vašega življenja, odnose z bližnjimi in zdravstveno stanje.

Kaj storiti, ko pridete domov?
► Ustvarite prijetno domače okolje: Pomembno je, da se iz službe vrnemo v dom, ki nas pomirja in navdihuje. Nered na subtilen način vpliva na naše počutje, zato pazite na urejenost bivalnega okolja. Naj bo vsak član družine zadolžen za svoje stvari, timsko delo je namreč pomembno tudi v družini. Na ta način se boste veliko lažje sprostili od naporne službe.
► Privoščite si: Razmislite, kaj so vaše razvade oz. ’priboljški’, ki vam narišejo nasmeh, in jih vključite v dan. Psihologi jih imenujejo ’spodbujevalci sreče’, saj močno dvignejo razpoloženje. To so lahko čisto preproste stvari: kava s pozitivno naravnano prijateljico, sprehod po gozdu, pomirjujoča kopel, branje dobre knjige ali kaj bolj specifičnega, kar vas osrečuje.
► Osvojite tehniko čuječnosti: Raziskave kažejo, da tisti posamezniki, ki se znajo osredotočati na sedanji trenutek, veliko lažje usmerjajo svoje misli proč od negativnih misli in občutkov. To pomeni, da veliko lažje pustijo stres na delovnem mestu, uživajo v prostem času z najdražjimi ali s seboj in preprosto uživajo v življenju. Vadba poveča sposobnost ohranjanja sedanje perspektive, zato jo priporočajo za lajšanje stresa po službi in tudi povečanje odpornosti na stres.

►Naj bo vas čas doma prosti čas: Nikakor in pod nobenimi pogoji ne nosite dela domov, razen če imate v pogodbi napisano, da določene ure ali dneve delate od doma. Če za delo od doma niste plačani, prenehajte vzdrževati vlogo žrtve in postavite meje.
V življenju skušajte ustvariti ravnotežje med delom in zasebnostjo. Negujte zdrave medosebne odnose, ukvarjajte se s stvarmi, ki vas izpopolnjujejo, in se družite z ljudmi, ki vas bogatijo in navdihujejo. Pomembno je tudi, da imate pred seboj nove cilje, ki se jih trudite doseči. Ne zapravljajte energije za stvari in ljudi, ki tega niso vredni, temveč se raje osredotočajte nase in svoje najbližje. Bolj ko imate bogatejše življenje, manj se vas bodo dotaknile zadeve, ki so vezane na službo.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV