V Italiji vse več ljudi trpi zaradi hudega stresa, saj se je vzdušje v družbi močno spremenilo, poročajo tuji mediji. Ljudje so postali razdražljivi, ponekod celo verbalno nasilni. Paolo je upokojenec, ki s soprogo živi v Padovi. Pravi, da se spomni časov po drugi svetovni vojni, ko so bili lačni in revni. A ljudje takrat niso bili tako prestrašeni in živčni, kot so zdaj. 

Raziskava, ki jo je opravila italijanska stroka, kaže, da je 80 odstotkov Italijanov pod stresom zaradi karantene. Vsem je tudi jasno, da je gospodarstvo na kolenih in da so ogrožena številna delovna mesta. Mnogi so odpovedi že dobili, tako da so se znašli v brezizhodnem položaju. Nekateri mediji so poročali tudi o materah samohranilkah, ki so bile postavljene pred dejstvo, da zaradi zaprtja vrtcev in šol nimajo kam z otroki, same pa morajo v službo. Nekatere so dobile odpoved, druge so jo morale dati same. 

Lokalni italijanski mediji so poročali, da se pred zastavljalnicami vijejo dolge vrste tistih, ki skušajo do denarja za preživetje priti tako, da prodajajo svoje premoženje. 

V strahu so tudi pripadniki srednjega razreda, ki so do izbruha epidemije živeli precej lagodno. Mladi odvetnik je novinarjem dejal, da imajo v njihovi odvetniški pisarni vse manj strank, in da se zaveda, da bodo najprej odpuščali prav mlade. Živi pri starših, tako da bo še imel streho nad glavo, a stroške je že drastično zmanjšal. Tudi načrt, da si bo letos kupil osebno vozilo, je opustil. 

Psiholog  Luca Pezzullo pravi, da so Italijani kar dobro sprejeli karanteno in omejitve, ki so jih sprejele oblasti. A v karanteni sta se začela širiti strah in tesnoba, kako bodo preživeli, kako bodo poplačali račune, kako kupili hrano, ali bodo ostali brez službe, kako bodo poskrbeli za otroke, njihovo šolanje ...

Skrb poraja tesnobo, tesnoba prinese nespečnost, razdražljivost in tudi agresijo. In vse to lahko privede do sporov in konfliktov – tako med družinskimi člani kot med sosedi in naključnimi osebami. Znano je, da je v času karantene v porastu družinsko nasilje, pri tem pa se žrtve ne morejo umakniti na varno. 

Zaznali so tudi "balkonske šerife", ki vse dneve sedijo na svojih balkonih in kličejo policijo – zaradi soseda, ki po njihovem mnenju prepogosto hodi na sprehode, zaradi tekačev, staršev z otroki ...

Ljudi je seveda strah, kaj bo z njihovimi življenji. Ali bodo zboleli, ostali brez dela, ali se bo zaupanje med sosedi tako poslabšalo, da se bodo posledice čutile tudi po koncu izrednih razmer. Vsaka kriza iz ljudi privabi tisto najslabše in tudi najboljše. 

Tudi pri nas ljudje doživljajo stiske, saj so nekateri ostali brez dela. Tudi pri nas se številni sprašujejo, na kakšna delovna mesta se bodo vrnili, če se bodo. Kakšne bodo posledice te krize in kako dolgo jih bomo čutili? Odgovoriti na vsa ta vprašanja, in sicer v tem trenutku, je še nemogoče. Jasno pa je, da ne bo lahko.