Ste tudi vi že v akciji iskanja novoletne smrečice, ki bo krasila vaš dom? Ste vedeli, da pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih? 

Nakup takšne smrečice je naravi najprijaznejši. "Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo," pravijo na kmetijskem ministrstvu. 

Kako prepoznati "pravo" novoletno smrečico?

Po nalepki rumene barve, na kateri je letnica 2021. Tako boste vedeli, da so jo na trg postavili na okolju prijazen način. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.

Ste lastnik gozda? Kako priti do rumene nalepke?

Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk, in sicer do 25, dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 36 centov na nalepko.

Kaj pa prodaja mahov? Ja, tudi ta je pod nadzorom

Omejitve so postavljene tudi pri nabiranju mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, in sicer do dveh kilogramov, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu, so razložili na pristojnem ministrstvu. 

Kupujte slovensko

Na trgu so kupcem okrasnih drevesc na razpolago domače in tujerodne drevesne vrste iglavcev. "Med domačimi iglavci prevladuje navadna smreka, ki je pridobljena iz gozdov, z zaraščajočih se površin ali iz nasadov na kmetijskih površinah. Zanimivejše od navadnih smrek pa so kupcem v zadnjih letih tujerodne vrste, pridelane v nasadih zunaj Slovenije, kar opažamo z upadanjem števila letno oddanih plomb, ki označujejo okrasne smrečice, pridelane v Sloveniji," pravijo. Zato na ministrstvu pozivajo, naj se kupci odločajo za slovenska drevesca. Tako bodo ravnali odgovorno do okolja. 

"To pomeni izbiro in uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis ter ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov," še dodajajo. 

Kam s smrečico, ko je praznikov konec?

Vsi, ki se odločite za naravno drevesce, poskrbite tudi, da ga boste po praznikih pravilno odstranili, lahko ga skurite tudi v peči. 

"Zadnja leta je namreč mogoče opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc, vzgojenih zunaj Slovenije, pa tudi drugih organskih odpadkov z vrtov v naravo predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov," so še opozorili pristojni.