A rast poglablja izzive – kadrovska vrzel se širi, še vedno ostaja odprto tudi vprašanje upravljanja in privatizacije turističnih podjetij v državni lasti.

Nova kolektivna pogodba in boj za višje plače

Pomembna tema bodo v prihodnjih letih kadri. Ne le v Sloveniji, ampak tudi širše v regiji kakovostnih kadrov na področju gostinstva in turizma primanjkuje. To je posledica tako zahtevnosti delovnih pogojev kot tudi nizkega plačila in nespoštovanja številnih poklicev.

Socialni partnerji v dejavnosti gostinstva in turizma v Sloveniji so avgusta podpisali novo panožno kolektivno pogodbo. Ta med drugim delavcem v panogi zagotavlja letni regres v višini 1000 evrov, ureja problematiko presežnih ur, vključuje pa tudi z začetkom leta zvišane najnižje osnovne plače. So pa v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije ob podpisu kolektivne pogodbe že napovedali nova pogajanja o plačah v panogi.

Tudi v smislu trženja slovenskega turizma je bilo leto 2018 izjemno intenzivno. STO je znova izvedla digitalno kampanjo Slovenia – Make New Memories, tokrat na 17 trgih, prvič v ZDA in Kanadi. V prihodnjem letu se bo sicer iz komunikacijskih aktivnosti poslovila Slovenija kot zelena, aktivna in zdrava – nova kreativna rešitev se namreč glasi Slovenijo čutim. Na svoj način. Tako kot letos pa bo tudi prihodnje leto osrednja tema promocijskih aktivnosti kultura - v letih 2020 in 2021 jo bo nadomestila gastronomija.

Slovenski turistični delavci ob tem zagotavljajo, da turistov v Sloveniji ni preveč. Težava lahko nastane, če jih je preveč naenkrat na enem mestu, vendar pa je po državi še ogromno lepih in skritih kotičkov. Izziv tako ne bo omejevanje, ampak upravljanje turističnih tokov.

Slovenija kot destinacija v trendu

Slovenija in njena mesta se vse pogosteje znajdejo na raznih seznamih destinacij, ki jih za obisk priporočajo tuji mediji. Prav tako slovenski turizem na velikih mednarodnih dogodkih redno pobira nagrade s področja ponudbe in trženja. Slovenija v tujini ni le zgolj prepoznana, ampak je destinacija v trendu, je na novinarski konferenci pred iztekom leta poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.

Letošnje leto je s spremembo zakona o gostinstvu prineslo nov način beleženja gostov in njihovih prenočitev prek portala e-Turizem. Na novo zbrani podatki kažejo občutno rast prihodov in nočitev turistov; do konca leta naj bi bilo prihodov 5,6 milijona, prenočitev pa več kot 15,2 milijona (lani 4,95 milijona oz. 12,6 milijona). Tujih gostov naj bi pozdravili 4,2 milijona, njihovih prenočitev bo blizu 11 milijonov, kažejo podatki STO. Rast turistov v Sloveniji je tako občutno večja od tiste v EU in v svetu.

Vrednost izvoza potovanj, eden od ključnih kazalnikov spremljanja uspešnosti slovenskega turizma, je od januarja do septembra znašala 2,12 milijarde evrov. Glede na enako obdobje lani to pomeni 11,6-odstotno rast.

Hoteli na zeleni veji; lastništvo buri duhove

Po kriznih letih so na zeleno vejo priplezali tudi hoteli. Panoga kot celota posluje pozitivno. A z rezultati še vedno ne moremo biti zadovoljni, je na Dnevih slovenskega turizma oktobra svaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Osnovni vzrok za prenizko dodano vrednost vidi v lastniški strukturi, saj je kar 40 odstotkov hotelov v državni lasti, država pa s tem bdi nad 70 odstotki turističnih postelj.

Počivalšek sicer vztraja, da je v Sloveniji dovolj prostora za dve do tri velika podjetja v turistični panogi. Prav tako je prepričan, da bo že aktualna vlada uresničila pot preoblikovanja turističnih podjetij v državni lasti, zastavljeno v strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.

Strategija predvideva, da se upravljanje hotelov najprej skoncentrira pod eno streho - Počivalšek se zavzema za turistično divizijo znotraj SDH - nato pa se hotele konsolidira ter postopno privatizira.

Minister priznava, da so interesi na tem področju izredno močni. Da je neusklajena celo država, med drugim kaže boj za prevzem šestih obalnih hotelov Istrabenz Turizma. Zanje se denimo potegujejo družba Sava, ki povečuje tudi delež v Hotelih Bernardin, pa Kad in Modra zavarovalnica, SDH, ameriški finančni sklad Bain Capital ter MK Group v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića.

Slovenski turizem sicer mora delati predvsem na višji dodani vrednosti, to pa ob razvoju novih inovativnih produktov pomeni tudi vlaganje v infrastrukturo. Da bi spodbudili investicijski cikel, so na ministrstvu za gospodarstvo pod okriljem SID banke vzpostavili 160 milijonov evrov vreden posojili sklad z ročnostjo financiranja do 30 let in do pet let moratorija. Sklad je že zaživel, zanimanje za sredstva je po Počivalškovih besedah veliko, denar pa bo v gospodarstvo začel teči v prihodnjem letu.

Višja turistična taksa in novo organizirana Kobilarna Lipica

Na zakonodajnem področju je med letošnjimi novostmi dvig maksimalnega zneska turistične takse in uvedba promocijske takse v zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Turistična taksa lahko znaša največ 2,50 evra, promocijska taksa pa 25 odstotkov zneska turistične takse, skupaj torej maksimalno 3,125 evra. Promocijska taksa, ki se bo začela zaračunavati z letom 2019, bo nov vir sredstev za STO, ki naj bi s tem dobila dodatnih 4,7 milijona evrov.

Številne občine so se odločile izkoristiti možnost dviga turistične takse. Med destinacijami, ki so jo postavile na najvišji dovoljeni ravni, so med drugim Ljubljana, Piran in Bled. Vse občine skupaj naj bi sicer po oceni gospodarskega ministrstva z višjimi taksami v proračun pridobile dodatnih 6,9 milijona evrov letno.

Vlada je letos uvedla tudi spremembe v enem od slovenskih turističnih biserov, Kobilarni Lipica. Javni zavod Kobilarna Lipica je preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo, in sicer v Holding Kobilarna Lipica, katere edini družbenik je država. Osnovni kapital družbe znaša 10 milijonov evrov.

Holding je v skladu z zakonom za namene izvajanja javne službe ustanovil odvisno družbo Kobilarna Lipica, ki mora ostati v 100-odstotnem lastništvu holdinga, ustanovi pa lahko še odvisno družbo za izvajanje pridobitne dejavnosti Turizem Lipica, v kateri mora ohraniti večinski delež.

Na ministrstvu za 2019 napovedujejo dodatne spremembe zakonodaje, pri katerih bodo v ospredju poenostavitve. Na ministrstvu po pojasnilih državne sekretarke Eve Štravs podlogar pripravljajo spremembe zakona o gostinstvu in zakona o gorskem vodenju.

Še ena pomembnejša normativna ureditev, ki bo zaživela prihodnje leto, je nova kategorizacija nastanitvenih obratov. Z njo se v Sloveniji vpeljujejo mednarodni primerljivi standardi Hotelstars za hotele, posodobljeni so tudi standardi za ostale nastanitvene obrate. Pravilnik o kategorizaciji je v veljavo stopil oktobra, ponudniki namestitev pa bodo morali kategorijo nastanitvenega obrata uskladiti z določbami novega pravilnika v roku pol leta oz. do 1. aprila 2019.