V Sloveniji je po zakonu o nalezljivih boleznih za vse obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim: hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Večino cepljenj opravimo že v otroštvu in v obdobju šolanja. 

V odrasli dobi pa se pogosto srečamo z obveznostjo cepljenja, ki je povezana s potovanji v določene države ali pri zaposlitvi. Nekateri poklici namreč zahtevajo določena cepljenja, saj se s tem preprečijo morebitne okužbe z nalezljivimi boleznimi. 

Kdaj in katera cepljenja so za zaposlene obvezna?

Na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest, ki jo poda strokovnjak za medicino dela, se določi, ali so pri opravljanju dela osebe, ki so zaposlene na teh delovnih mestih, izpostavljene nevarnosti okužbe oziroma lahko okužbo prenesejo na druge osebe. Delodajalec mora nato svoje zaposlene napotiti na potrebna cepljenja.

"Cepljenje in zaščita z zdravili se opravi na osnovi podatkov o nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni na določenih delovnih mestih, ki jih zagotovi delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja delovnih mest," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

V Sloveniji so najpogostejša cepljenja na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest v Sloveniji proti naslednjim nalezljivim boleznim: 

DAVICA: Od leta 1937 smo v Sloveniji proti tej bolezni vsi večinoma cepljeni že v otroštvu. Vendar pa z leti zaščita nekoliko upade in za ustrezno zaščito je priporočljivo obnovitveno cepljenje na deset let, še posebej za tiste, ki veliko potujejo v države t. i. tretjega sveta. V Sloveniji smo sicer zadnji primer davice zabeležili leta 1967, a v omenjenih državah je ta bolezen še vedno prisotna. 

TETANUS: Tudi proti tej bolezni smo bili večinoma cepljeni že v otroštvu, zato se pri nas pojavlja zelo redko. Vendar pa se bakterije tetanusa nahajajo v zemlji in odpadkih, zato je smiselno redno obnovitveno cepljenje za določene skupine zaposlenih. 

OSLOVSKI KAŠELJ: V Sloveniji proti oslovskemu kašlju sistematično cepimo otroke od leta 1959. Ker pa imunost na to bolezen po cepljenju ali preboleli bolezni ni vseživljenjska, je priporočljivo enkrat v življenju prejeti obnovitveni odmerek. Odrasli sicer to bolezen prebolimo brez težav, smo pa med boleznijo izredno kužni za okolico. To pa je še posebej nevarno za majhne otroke, za katere je bolezen lahko tudi usodna. 

OTROŠKA PARALIZA: Zaradi uspešnosti cepljenja smo v Evropi to bolezen praktično izkoreninili, a se še vedno pojavlja v nekaterih delih sveta. Zato je cepljenje obvezno za zaposlene, ki službeno potujejo na takšna območja. Cepljenje zaposlenih se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Obnovitveno cepljenje pa se opravi z enim odmerkom cepiva. 

OŠPICE, MUMPS IN RDEČKE: Obvezna cepljenja proti tem trem boleznim smo pri nas uvedli šele v 70. letih prejšnjega stoletja. To pomeni, da je na trgu delovne sile še kar nekaj generacij, ki proti tem nevarnim boleznim niso bile cepljene. Zato je za določene zaposlene, ki so v stiku z otroki, obvezno t. i. OMR cepljenje, če še niso bili cepljeni.

HEPATITIS B: Virus hepatitisa B se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi izločki. V skladu z nacionalnimi priporočili se praviloma odrasle cepi s tremi odmerki cepiva. 

HEPATITIS A:  Virus hepatitisa A se širi preko okužene hrane, vode in umazanih rok, pa tudi preko blata bolnika okuženega s to boleznijo. Zato je potrebno cepljenje za zaposlene, ki pri svojem delu pridejo v stik s človeškimi iztrebki in komunalnimi odpadki. Pa tudi za tiste, ki službeno potujejo na območja z velikim tveganjem za okužbo (Afrika, Srednja in Južna Amerika, Bližnji, Srednji in Daljni vzhod, Indonezija, Grenlandija, vzhodna Evropa, Karibi). 

KME:  Pri delu in gibanju v naravi se lahko okužimo z virusom KME, ki se na človeka prenese z ugrizom okuženega klopa. Za številne poklice, kjer delo poteka na prostem in predvsem po gozdnem terenu, je obvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Zakonsko obvezno cepljenje za poklicno izpostavljene ljudi je v veljavi že od leta 1986. Od leta 1990 pa je obvezno tudi cepljenje za dijake in študente, ki so okužbi izpostavljeni med šolanjem (denimo študenti geografije, biologije ...). Cepljenje svojih zaposlenih plača delodajalec, obvezno cepljenje dijakov in študentov pa se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih od prvega odmerka, naslednji poživitveni odmerki pa sledijo na pet let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

MENINGOKOKNE OKUŽBE: Meningokokne okužbe so razširjene povsod, še posebej pa v podsaharski Afriki (Senegal, Etiopija, Mavretanija, Ruanda, Burundi, Tanzanija), Nepalu, Mongoliji, Indiji ter v nekaterih predelih Savdske Arabije. Zato je cepljenje potrebno za zaposlene, ki službeno potujejo v te kraje, in za zaposlene v laboratorijih, ki so lahko izpostavljeni okužbi z meningokoki. Za zaščito je potreben en odmerek cepiva. 

STEKLINA: Čeprav smo leta 2016 državo proglasili za prosto stekline, še naprej izvajamo preventivne ukrepe. Eden od teh je tudi cepljenje proti steklini za ljudi, ki so pri svojem delu ali izobraževanju izpostavljeni ugrizu živali ali virusu stekline.

TIFUS: Gre za črevesno nalezljivo bolezen, ki jo povzroča bakterija. Bolezen je v Sloveniji zaradi dobre sanitarno-higienske ureditve okolja, higienskega odstranjevanja odplak in odpadkov in predvsem zaradi preskrbe z varno pitno vodo zelo redka. Kljub temu se občasno pojavijo posamezni primeri, ki so v Slovenijo vneseni iz držav Afrike, Azije, Kitajske, Srednje in Južne Amerike. Osnovno cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva, revakcinacija pa z enim odmerkom cepiva vsaka tri leta, dokler obstaja nevarnost okužbe. 

NORICE: Cepljenje proti noricam je potrebno za vse zaposlene, ki noric še niso preboleli ali proti njim niso bili cepljeni in so hkrati pri opravljanju svojega dela izpostavljeni morebitni okužbi. Cepljenje je še posebej pomembno za zdravstvene delavce, ki lahko okužbo prenesejo na druge osebe. Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v razmaku šest tednov ali več (ne manj kot 4 tedne) ali pa se določi raven protiteles in se cepi le nezaščitene.

GRIPA: Cepljenje proti sezonski gripi se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je potrebno za zaposlene v poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromila delovanje nujnih služb. Cepljenje se opravi z enim odmerkom vsako jesen.

RUMENA MRZLICA: Rumena mrzlica je virusna nalezljiva bolezen, ki se pojavlja v tropskem svetu, prenašajo pa jo komarji. Cepljenje je obvezno za zaposlene, ki službeno potujejo na območja, kjer je bolezen prisotna (deli Afrike in Južne Amerike), pa tudi za delavce, ki potujejo v države, ki zahtevajo cepljenje proti rumeni mrzlici. Potreben je en odmerek cepiva. Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati deseti dan po cepljenju in velja trajno.

Cepljenja obvezna za vrtnarje, zdravstvene in komunalne delavce, vojake, poslovneže ...

Ker so nekateri ljudje ob opravljanju svojega dela bolj izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi, so za določene poklice obvezna nekatera od prej naštetih cepljenj. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.

Za vojake je pogosto obvezno cepljenje proti davici, če denimo službeno potujejo v kraje, kjer je ta bolezen med prebivalstvom še vedno prisotna (Indija, Nigerija, Brazilija, Indonezija, Filipini, Bangladeš, Venezuela, Vietnam, Haiti, Jemen, Južna Afrika itd.). Vojaki na misijah v tujini so lahko izpostavljeni tudi meningokoknim okužbam, zato je za službeno potovanje v endemične kraje potrebno cepljenje proti tej nalezljivi bolezni. Podobno velja tudi za humanitarne delavce in poslovneže, ki službeno potujejo na ta območja, kjer se pojavljajo te nalezljive bolezni.

Delavci v laboratorijih, ki lahko pri svojem delu pridejo v stik z bakterijami davice, se morajo prav tako cepiti s poživitvenim odmerkom. Podobno velja tudi za cepljenje proti hepatitisu B in A, če lahko pri laboratorijskem delu pridejo v stik z virusi.

Kmetje, vrtnarji, gozdarji, delavci na terenu, komunalni delavci, vojaki imajo pri svojem delu stik z zemljo in odpadki. Če se pri svojem delu poškodujejo, lahko rana pride v stik z okuženo zemljo ali odpadki. Pri tem pa se pojavi resno tveganje za okužbo s tetanusom. Zato je za te poklice priporočljivo in pogosto obvezno ohranjanje ustrezne zaščite pred to nalezljivo boleznijo z obnovitvenim odmerkom na deset let. 

Za gozdarje, vrtnarje, vinogradnike, veterinarje, lovce, terenske delavce, vojake, geodete, komunalne delavce, študente s predvidenimi terenskimi vajami ter zaposlene v laboratorijih, ki pridejo v stik z virusom KME, je potrebno tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. 

Veterinarji, lovci, gozdarji, vojaki in drugi, ki pri svojem delu lahko doživijo ugriz živali, se morajo cepiti proti steklini. To velja tudi za zaposlene v laboratorijih, ki lahko pridejo v stik z virusom stekline in preparatorji mrtvih živali. 

Za zdravstvene delavce, ki delajo na oddelkih z najbolj ogroženimi skupinami (novorojenčki, nedonošenčki, dojenčki), je potrebno, da enkrat v življenju prejmejo obnovitveni odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju. Bolezen je namreč lahko usodna za mlajše otroke. Cepljenje se opravi s kombiniranim trivalentnim cepivom za odrasle proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

Dializni zdravniki ter zdravstveni delavci, ki pogosto pridejo v stik s krvjo in drugimi telesnimi izločki, se morajo cepiti tudi proti virusu hepatitisa B. Za tiste zdravstvene delavce, ki imajo stik z otroki in še niso bili cepljeni (ali so bili nepopolno cepljeni), je obvezno tudi t. i. OMR cepljenje (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). Zaposleni na oddelkih za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom pa se morajo (če še niso bili cepljeni) cepiti tudi proti noricam. 

Tudi vzgojitelji, učitelji, specialni pedagogi, pedopsihologi in logopedi se morajo (če niso bili cepljeni v otroštvu) cepiti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.

Policisti so pogosto prvi na kraju nesreče ali kakšne tragedije, kjer lahko pridejo v stik s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami ali izločki, preko katerih se prenaša virus hepatitisa B. Zato se morajo cepiti proti tej bolezni. To velja tudi za gasilce. 

Manikerji, pedikerji in brivci med opravljanjem svojega dela pridejo v stik z ostrimi predmeti, ki so lahko onesnaženi s krvjo ali drugimi telesnimi izločki. Zato je zanje potrebno cepljenje proti hepatitisu B. 

Komunalni delavci so izpostavljeni številnim okužbam, saj lahko pridejo v stik s človeškimi iztrebki in okuženimi komunalnimi odpadki. Zato so pogosto cepljeni proti okužbi z virusom hepatitisa A, pa tudi proti tifusu, tetanusu, KME ... 

Za zaposlene v zdravstvu, negovalnih, varstvenih, vzgojnih in izobraževalnih ustanovah je priporočljivo tudi cepljenje proti gripi. Prav tako se proti gripi cepijo tudi zaposleni v vojski, policiji, laboratorijih za diagnostiko influence. Proti gripi pa se cepijo tudi rejci perutnine in drugi zaposleni, ki so lahko izpostavljeni okužbi z virusom aviarne influence (veterinarski patologi, inšpektorji, higieniki, terenski veterinarji, zaposleni v klavnicah in kafilerijah). 

Za poslovneže, zdravstvene in humanitarne delavce, vojake in druge, ki službeno potujejo v države t. i. tretjega sveta, je priporočljivo, da se cepijo tudi proti otroški paralizi, če za več kot štiri tedne potujejo v Afganistan, Pakistan, Nigerijo, Somalijo, Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, DR Kongo, Kenijo, Niger ali Mozambik. V teh krajih obstaja tudi nevarnost okužbe s tifusom, zato se morajo cepiti tudi proti tej bolezni. 

Delavci na ladjah, poslovneži, vojaki in drugi delavci, ki pogosto potujejo v tropske dežele, se morajo cepiti proti rumeni mrzlici. Pogosto morajo imeti potrdilo o cepljenju že za vstop v državo.