Številne študije o korupciji so pokazale, da so med institucijami, kjer je korupcije največ, najbolj prisotne politične stranke in parlamentarni subjekti.

Organizacija Transparency international je objavila rezultate letne raziskave, s katero preverja stopnjo korupcije v vseh državah sveta. Če smo se lansko leto uvrstili na 27. mesto na lestvici najbolj koruptivnih držav na svetu, se lahko upravičeno vprašamo, kje bomo, glede na nedavne dogodke, pristali letos.

Nedavni najbolj odmevni primeri korupcij pri nas in v tujini

Le kdo se ne spomni politične afere, ki poteka v Sloveniji od leta 2006 glede nakupa finskih oklepnikov Patria AMV za potrebe Slovenske vojske. Znameniti slovenski posredniki, ki jim je domnevno pripadlo okoli 12 milijonov evrov provizij ali bolje rečeno 7,5 odstotka podkupnine od dela posla v vrednosti 159 milijonov evrov.

Korupcijo pa v polni meri med politiki poznajo tudi naši sosedi Italijani. Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je bil več kot petkrat obtožen zaradi podkupovanja, a se mu je vedno uspelo izmuzniti iz rok pravice, saj ali je bil vedno oproščen ali pa so morali primer proti njemu zaradi zastaranja opustiti.

Na Hrvaškem je zaradi korupcijske afere v skladu za privatizacijo junija 2007 skoraj padla vlada, na odstrelu pa so bili kar trije vladni ministri. Odgovorni naj bi prejeli več kot milijon evrov podkupnine, ki so jih obtožili korupcije, protipravne odtujitve nepremičnin in manipuliranja z delnicami.

Temnopolti ameriški kongresnik, pri kateremu so preiskovalci v zamrzovalni skrinji odkrili 90.000 dolarjev gotovine, naj bi prejel okoli pol milijona dolarjev podkupnine od raznih podjetij, ki so zaradi njegovega lobiranja lahko poslovala v raznih afriških državah.

V Simensu so odgovorni sklepali navidezne pogodbe, prek katerih je Siemens v obdobju od leta 2001 do 2006 po oceni kriminalistov izplačal skoraj 200 milijonov evrov podkupnin. Lansko leto je New Yorks Times poročal, da bo zaradi podkupovalne afere šest nekdanjih uslužbencev Siemensa družbi plačalo 18 milijonov evrov in to zaradi škode, ki so jo povzročili družbi zaradi podkupovalne afere.

Črni madež zaradi korupcije pa ima tudi tako ugledno podjetje, kot je švedska Ikea. Okoli 50 vodilnih menedžerjev naj bi v nemški podružnici pohištvenega podjetja Ikea prejelo okoli 1,5 milijona evrov podkupnin s strani raznih gradbenih podjetij.

In seveda nedavna afera poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki vztraja pri tem, da ni šlo za podkupovanje, temveč le vračilo dolga. Poslanca so pri domnevnem prevzemanju 323 tisoč evrov podkupnine prijeli kriminalisti. Prijatelj sicer priznava, da ne bo težko dokazati, da je šlo zgolj za posojo denarja in ne podkupovanje, saj obstaja dolžniško-upniško razmerje s pripadajočimi dokumenti.