Mitja Škerjanc je bil eden prvih lastnikov lokalov, ki se je odpovedal najemnini. Sporočilo je poslal dan pred državnim odlokom o zaprtju lokalov in za Cekin.si je povedal, da se mu odpis najemnine v teh časih zdi samoumeven. "Zdaj moramo biti bolj kot kdaj koli solidarni, moramo pomagati drug drugemu," je poudaril. Vse najemodajalce poziva k enaki gesti, če si le lahko privoščijo izpad plačila. In naj v celoti odpišejo plačilo, ne pa zgolj znižajo najemnino ali zamrznejo izplačilo do recimo avgusta. "Namreč, če lokal ne more obratovati, gostinec nima nobenega prihodka. S čim naj potem plača zapadle obveznosti?" je opozoril.

Nermin Jusić ima v lokalu še dva zaposlena in njegovi mesečni stroški znajo nanesti med 5000 in 6000 evri. Odpis najemnine mu zelo pomaga, vendar hkrati opozarja, da so čedalje bolj v minusu in da ne ve, kako bo naprej. Skrbi ga, kaj bo z zaposlenimi, kdaj bo vse skupaj minilo in kako bo po koncu. Predvsem se sprašuje, kdaj bodo gostje po umiritvi razmer znova začeli obiskovati gostilne. Posvetoval se je že z računovodkinjo ter zdaj čaka na uresničitev ukrepov in pomoč države. Brez njih bi moral zapreti dejavnost, je opozoril. Po objavi ga je sicer poklicalo več gostincev in vsem je svetoval, naj se obrnejo na svoje najemodajalce. Sicer pa poziva vse, naj pomagajo - tako lastnike lokalov kot tudi državo.

Mitji Škerjancu so sledili tudi drugi, a ne vsi. Težko je namreč plačevati najemnino za lokal, ki ne obratuje. Namreč, ni dohodka in ni denarja. Je omenjeno dovolj za odstop od pogodbe? Obligacijski zakonik v 112. členu predvideva "Predpostavke za razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin". V prvem odstavku piše: "Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe." Morda bi lahko torej veljala predpostavka, da je v času izbruha koronavirusa in državne prepovedi obratovanja seveda oteženo izpolnjevanje dolžnosti vsaj ene pogodbene stranke. V vsakem primeru pa se najprej seveda obrnite na lastnika in se skušajte dogovoriti z njim. Vsi smo namreč v "istem čolnu" in moramo si pomagati.

OZS: Velika večina gostincev brez denarnih rezerv

Po besedah predsednika Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, Blaža Cvara, so se težave pri gostincih, zlasti na Goriškem in Krasu, začele že pred mesecem zaradi upada gostov iz Italije. "Že takrat, še posebej pa od zaprtja gostinskih obratov z odlokom, pa je največ vprašanj v zvezi s problematiko plačil prispevkov in plač zaposlenim. Največ se jih sprašuje, od kod vzeti finančna sredstva za pokritje vseh stroškov, če prihodkov ni. Opozarjajo, da ni rezerv, saj so v preteklem obdobju zaradi splošne kadrovske krize veliko sredstev namenjali za višanje plač zaposlenih, v opremo lokalov, nastanitvenih objektov, promocijo … Najemali so tudi kredite," je pojasnil.

Opisal je situacijo tipičnega slovenskega gostinca. "Strošek plač zaposlenih predstavlja povprečno od 30-40 odstotkov prihodkov, materialni stroški v gostinstvu so okoli 50 odstotkov. Že dolgo opozarjamo, da imamo v Sloveniji (sploh na podeželju) v gostinstvu nizko dodano vrednost in zato nizke čiste dobičke, kar se bo sedaj v krizi še posebej poznalo, saj kot že omenjeno, zato nismo ustvarjali rezerv. Kreditov in zadolženosti je prav tako veliko, saj je marsikdo, opogumljen v času gospodarske rasti, s pomočjo posojil investiral v svoje obrate," je pojasnil.

Opozarja, da se bo brez primerne pomoči države v resni krizi znašla velika večina gostincev, med njimi tudi najbolj prepoznavni in z dolgoletno tradicijo. Boji se, da gostincem brez denarnih rezerv, kar je večina, ne bo preostalo drugega kot odpuščanje. Aprila ali še pozneje pa bodo imeli podatke, koliko ljudi je izgubilo službo po izbruhu koronavirusa. "V Avstriji, kjer ažurno spremljajo podatke o brezposelnih, pa je po prvih štirih dneh zaprtja lokalov na novo brezposelnih 97.500 oseb, med njimi 36.000 iz dejavnosti turizma - vir Kronen Zeitung, 20. marec," je sporočil.

Tako bo pomagala država

Številni samostojni podjetniki so se po izbruhu koronavirusa znašli v resni stiski. V negotovih časih razmišljajo, kaj naj storijo, kako naj preživijo sebe, svoje družine in tudi svoje zaposlene. Po državnem odloku ne smejo opravljati dejavnosti, zato imajo izpad celotnega dohodka. Med njimi so poleg gostincev tudi frizerji, kozmetičarke, urejevalci nohtov, maserji in še bi lahko naštevali. Iz objav na spletnih omrežjih je razvidno, da se večina drži prepovedi, nekaj pa naj bi jih delalo "na črno", doma, s čimer ogrožajo tako sebe kot druge. Pa tudi, v resnici ne pomagajo svojim kolegom, še več, pljuvajo v lastno skledo.

V Sloveniji je namreč okoli 100.000 samostojnih podjetnikov in številni med njimi zdaj ne morejo delati, ker jim je tako zaukazala država. Čakali so na državne ukrepe zanje in končno so jih dočakali. Ukrepi iz interventnega zakona za blažitev posledic epidemije tako za državljane kot podjetja so vredni okoli dve milijardi evrov.

Država bo samozaposlenim vsaj do 31. maja 2020 krila vse prispevke, prejeli bodo temeljni dohodek v višini 70 odstotkov minimalne plače. Tako bodo samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Prispevke za prizadete samozaposlene bo v tem času tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal premier Janez Janša. V OZS so zadovoljni. "Veseli nas, da so vendarle upoštevali tudi naše predloge za samostojne podjetnike in samozaposlene," so sporočili.

In kako je drugod?

Po mnenju prvega moža münchenskega inštituta za ekonomske raziskave Ifo, Clemensa Fuesta, bi morale države najmanj oprostiti plačila davkov samozaposlene ter mala in srednje velika podjetja, ki sploh ne bodo imeli prihodkov. Poudarja nujnost neposredne pomoči samozaposlenim. Po njegovih besedah morajo hkrati ukrepati nemška vlada, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). Torej država in evropske institucije skupaj. Po nemških napovedih bodo sicer samozaposleni, mikropodjetja in svobodni poklici prejeli enkratno plačilo v višini okoli 9000 evrov za tri mesece, podjetja s petimi do 10 zaposlenimi pa do 15.000 evrov.

V Veliki Britaniji so medtem že potrdili, da bodo samozaposleni upravičeni do dohodka v višini nadomestila za bolniško odsotnost za zaposlene. Tistim, ki bodo zaradi krize spričo novega koronavirusa težko plačali najemnino, bo država krila najmanj 30 odstotkov tržne najemnine. Španija bo podjetjem, prizadetim zaradi novega koronavirusa, pomagala s poroštvi za posojila v višini 100 milijard evrov. Tistim, ki so zaradi aktualnih razmer ostali brez dela, bo pripadlo nadomestilo za brezposelnost tudi v primeru, da zanj ne izpolnjujejo formalnih pogojev, po novem bodo lažje do nadomestil za brezposelnost prišli samozaposleni. "Noben strošek nam ne bo odveč, nikogar ne bomo pustili zadaj," je obljubil španski premier Pedro Sanchez. "Cilj je zagotoviti, da začasna kriza ne bo imela trajnih negativnih učinkov na naš trg dela," je dodal.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!