Odpoved ni nikoli prijetna izkušnja, še manj prijetno in za delavca posebej neugodno pa je, če gre za odpoved iz krivdnih razlogov. Pri odpovedi iz krivdnega razloga namreč delavec ostane brez pravice do denarnega nadomestila pri Zavodu za zaposlovanje. Če gre za redno odpoved, delavcu pripada odpovedni rok 15 dni. Če pa je odpoved izredna, odpovednega roka ni. 

"Razlogov za izredno odpoved iz krivdnega razloga je več, poenostavljeno pa lahko rečemo, da gre vedno za kršitve. Razlika med obema oblikama odpovedi (redno in izredno) je zlasti v teži kršitev. Pri redni gre za ponavljanje praviloma lažjih kršitev, tudi po pisnem opozorilu o možnosti odpovedi, pri izredni pa za hujšo enkratno kršitev. Delavec pri nobeni od oblik odpovedi nima pravice do odpravnine in do denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje," je za Cekin pojasnil odvetnik Peter Mele, ki praktično vsak teden v različnih oblikah svetuje in pomaga delavcem v takšnem položaju.

Poleg tega pa lahko posamezniku to predstavlja tudi težavo pri iskanju nove zaposlitve, saj se lahko delodajalci pred zaposlitvijo pozanimajo o njegovi preteklosti. Nenazadnje pa se lahko delavec v določenih primerih zaradi svojega dejanja znajde tudi pred sodiščem. 

Kaj je lahko krivdni razlog? 

Zakon o delovnih razmerjih ne opredeljuje, kakšna je oblika krivde, ki mora biti podana, niti kakšna mora biti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da lahko delodajalec delavcu zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. 

"Nekoliko poenostavljeno bi lahko rekli, da je to predvsem kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav so – vsaj pri izredni odpovedi – določeni še drugi, podrobneje opisani razlogi. Vendar pa mora biti razlog tak, da onemogoča nadaljnje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, pri izredni odpovedi pa tak, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma izteka pogodbe, kar pomeni, da ni kar vsaka kršitev sama po sebi že zadosten razlog za odpoved," je pojasnil odvetnik.

Čeprav se je v svoji karieri srečal z veliko primeri odpovedi iz krivdnih razlogov, Mele pravi, da je vsak primer po svoje poseben. "Mogoče bi omenil primer delavca, ki si je izmislil zapleteno zvijačo, s pomočjo katere si je prilaščal gotovino od prodanih vstopnic."  

V takšnih primerih, ko gre tudi za znake kaznivega dejanja, ima delodajalec na voljo daljši objektivni rok za izdajo odpovedi. "Ob odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi," je pojasnil. 

Po Meletovih izkušnjah odpoved ni vedno vsebinsko upravičena, pogosto pa so v delodajalčevem postopku prisotne tudi kršitve zakona. Kaj lahko delavec stori v takšnem primeru? Lahko odpoved iz krivdnih razlogov izpodbija? "Pred odpovedjo mora delodajalec delavcu praviloma omogočiti zagovor. To, kar pove delavec na zagovoru, lahko vpliva na odločitev delodajalca. Odpoved se izpodbija s tožbo, ki pa jo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve odpovedi," pravi Mele.  

V nekaterih primerih delodajalec namreč zaposlenemu ne more podati odpovedi iz krivdnih razlogov. Razlog denimo ne more biti dejstvo, da je delavec (dalj časa) v bolniškem staležu, da se je včlanil v sindikat oziroma v njem deluje ali da je delodajalca tožil ali prijavil inšpekciji. 

Tudi delavec lahko sam da odpoved iz krivdnih razlogov 

Ko govorimo o odpovedi iz krivdnih razlogov, po navadi pomislimo na primer, ko delavec krši delovne obveznosti ali škodi podjetju. Toda izredno odpoved iz krivdnih razlogov lahko poda tudi delavec sam. "Postopek je zelo pogost, pomembno pa je, da delavec upošteva tudi zakonsko zahtevo po obvestitvi inšpektorata in predpisane zakonske roke," pravi odvetnik Mele. 

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove v naslednjih primerih:

– Če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače.

– Če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dlje kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače.

– Če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo. 

– Če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.

– Če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.

– Če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje.

– Če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom Zakona o delovnih razmerjih.

– Če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec mora delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno opomniti na izpolnitev obveznosti. Poleg tega pa mora o kršitvah, kot rečeno, pisno obvestiti inšpektorat za delo. 

"Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih," pojasnjuje Mele. 

Ob odpovedi zaradi zgoraj opisanega ravnanja delodajalca je delavec upravičen do nadomestila za brezposelnost in do odpravnine, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Poleg tega pa mu pripada tudi odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.